Tiskane izdaje
Litija, Čatež - Psi so lajali in petelini so kikiriali, ko so se prvi pohodniki odpravili v hrib proti cilju na Čatežu, kjer jih je čakal sod vina in veselo nazdravljanje Martinovemu. Bilo je veselo in tudi vremoslovci se niso zmotili - vreme je bilo res božansko.
Polni sodi cvička, dobra jedača in vesela družba brez dolgočasnih govorov predsedniških kandidatov (volivni molk), so štirje dobro utemeljeni razlogi, zaradi česar se je bilo danes vredno udeležiti 31. pohoda od Litije do Čateža. Dobrih 8000 ljudi se je udeležilo praznika vinoljubov, ko se vsaka kapljica, ki vsaj malce diši po grozdju, dobesedno na čuden, a naraven način spremeni v bogokleten alkohol.
Pohodniki so dobesedno v gosjem redu premagovali hribe in doline in z zvrhano mero dobre volje, po dobrih petih urah, le nekako prišli do cilja. Tudi tokrat je organizator poskrbel za dve poti: tisto čez Primskovo in ono drugo čez Gobnik, ki jo je pred poldrugim stoletjem premagoval tudi pesnik in pripovednik Fran Levstik in zaradi katerega bo Martinova sobota, ko se mošt spremeni v vino, slejkoprej morala postati državni praznik. Tako so namreč modrovali nekateri, ki jim je malce kisel cviček dodobra razvezal jezik. Harmoniko je bilo slišati domala pred vsako zidanico, nekateri so se tudi zavrteli.
Boštajn Lukier iz Maribora je povedal, da se redno udeležuje Levstikovega pohoda. Uživa v družbi in v neokrnjeni naravi ter arhitekturi. Opaža, da se je kvaliteta cvička zadnjega četrt stoletja bistveno izboljšala. Vsem skupaj pa so jo zagodli policisti, ki so se kot zanalašč v teh dneh spomnili tiste akcije, nasprotnice veselega rajanja veseljakov, »0,0 šofer« in so voznikom veselo rinili med zobe pojočo travico.
Turistično društvo Čatež je na cilju pripravilo bogat kulturni in zabavni program. Krsta mošta se je udeležila tudi vinska kraljica Slovenije Maja Žibret. Zbranim je na sklepni prireditvi imenovani Razhodnja tokrat spregovoril scenarist in vsestranski kulturnik iz Mokronoga Stane Peček, ki prav v teh dneh praznoval 80-letnico. V kulturnem programu so nastopili občinski pihalni orkester Trebnje, Trebanjske mažorete, Folklorna skupina Večerna zarja, MoPZ Vinogradnikov Čatež, Dramska skupina P.L.i.N, Harmonikarji Aleša Smoliča, Ljudski pevci in godci s Polšnika, Čateški m'skvantarji. Po Razhodnji je sledilo veselo martinovanje v družbi cvičkove princese Maje Žibert ter ansambla Novi spomini. Razhodnjo je organiziralo Turistično društvo Čatež.
Slavnostni govornik Peček je predlagal, da bi v bodoče v Razhodnjo vpletli malo več sodobnega Levstika, ter da bi eno od Levstikovih nagrad, ki jih podeljujemo na Slovenskem podeljevali celo na Razhodnji in morda prvo že drugo leto, ko bo natančno 160 let (1858), ko je prišel na svetlo spis Popotovanje od Litije do Čateža. »Levstik in Razhodnja si to zaslužita,« je prepričan Peček. Sklepne prireditve se je udeležil tudi minister za kulturo Tone Peršak. Za spletno Delo je povedal, da je Levstik tisti vsestranski umetnik, sin slovenskih staršev, neupognjen in nabit s slovenskim jezikom in kulturo. »Levstik je tisti, kar bi danas imenovali nacionalni kulturni program,« je za spletno Delo povedal minister Peršak, ki je spoštljiovo spregovoril o Levstiku, saj je bil izredno privržen slovenski nacionalni ideji. Kultura mora biti tesno povezana s tistim, kar čuti narodna skupnost, »saj drugače lebdi v praznem prostoru in je kultura tista, ki dela narod kot narod«.
