Odvetnik Aleksander Čeferin in Saša Zagorca s pravne fakultete odgovarjata med drugim na vprašanji, ali so policijski sumi dovolj trdni, da Jelinčiča ovadijo za dajanje podkupnine ter kje sta - če sta - Jelinčič in Pogačnik prestopila mejo dopustnega.
Olga Cvetek, Mitja Felc
Ljubljana - »Zmago Jelinčič in minister Milan Pogačnik sta bila kolateralni žrtvi nekega drugega, očitno resnega predkazenskega postopka. Pri ravnanju nobenega od njiju nikakor ni znakov kaznivega dejanja in državni organi so z odredbo za hišno preiskavo in drugimi ukrepi prešli mejo zakonitosti. Sicer pa so bili kriminalisti korektni in profesionalni,« nam je povedal odvetnik Aleksander Čeferin, ki zastopa Jelinčiča.
Na naše vprašanje, ali so policijski sumi dovolj trdni, da Jelinčiča ovadijo za dajanje podkupnine, pa nam je Aleksander Čeferin odgovoril: »Če bi bilo dovolj, da bi neki poslanec rekel, da bo nekega ministra podprl pri glasovanju zato, da minister podpre projekt, ki je dober za vso državo, potem bi morali takoj odvzeti prostost vsakemu politiku, ki volivcem obljubi, da bo nekaj dobrega napravil, če ga bodo volili. Ko sem videl, za kakšno zadevo so se opravljale hišne preiskave, sem bil šokiran, in kolikor vem, vsaj v Evropi takega primera ne poznamo. Vsi organi, ki so sodelovali v tej zadevi, so s tem ravnanjem močno zamajali vero v pravno državo,« meni Čeferin.
Kje se konča politično trgovanje in se začne korupcija, smo vprašali dr. Saša Zagorca s Pravne fakultete v Ljubljani. Pravi, da na to enovitega odgovora ni, saj je politično trgovanje nekaj povsem običajnega. Kje sta - če sta - zdajšnja akterja najnovejše afere prestopila mejo dopustnega, pa težko reče, saj primera ne pozna podrobno. »Najprej je treba preveriti, ali so dogovori med ministrom in poslancem sploh v njuni pristojnosti. Govorim hipotetično - če se je to res dogajalo, je imel poslanec Jelinčič verjetno pravico ponujati obljubo glede interpelacije. To je politična odločitev, ki pravno ni sporna, je pa mogoče le moralno. Kaj za takšno podprtje dobi v zameno, je spet drugo vprašanje. Če je minister v zameno obljubljal podporo pri pridobivanju zemljišč oziroma soglasij, je z vidika zakonitosti verjetno bolj sporno. Ne vem natanko, za kaj je tu šlo, zato natančnega odgovora ne morem podati. Vse je odvisno od tega, ali bi moral biti pri tem postopku izveden kakšen javni razpis, upravni postopek in podobno.«
Navadnim smrtnikom se zdi, da mora biti policija pri aretaciji ministra in poslanca še posebno previdna, saj je vsak njihov korak še veliko bolj na očeh javnosti. Zagorc poudarja, da mora policija tudi pri prijetju »navadnega državljana« ravnati odgovorno, saj je odvzem prostosti grob poseg v integriteto posameznika. Se pa strinja, da so v takšnih primerih, kot je bil zadnji, verjetno še bolj previdni, saj zaradi medijske odmevnosti takoj postanejo tarča kritik.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela