Kljub denarju EU naredili križ čez brv

Ker občina Maribor za brv sama nima 1,1 milijona evrov, se je odrekla trem evropskim milijonom.

Objavljeno
31. maj 2013 01.12
Miha Rubin
Miha Rubin
Maribor – Novo občinsko vodstvo se je odpovedalo gradnji brvi Lent–Tabor čez Dravo, čeprav je mariborska občina zanj že dobila odobrenih 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ta denar naj bi pristojno ministrstvo vrnilo v kvoto za regijo.

Ob starem mostu predvidena brv Lent–Tabor za pešce in kolesarje bi po ocenah stala 3,9 milijona evrov, Mestna občina Maribor (MOM) pa je s projektom uspešno kandidirala za evropski denar. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, so ji odobrili 2,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostali del denarja bi morala MOM zagotoviti sama in prav pri tem se je zalomilo.

»Odločili smo se, da ne gremo v projekt brvi,« je potrdil župan Andrej Fištravec, potem ko so proučili smotrnost in racionalnost izvedbe glede na pomanjkanje denarja v občinskem proračunu. Za gradnjo bi morala MOM sama zagotoviti približno 1,1 milijona evrov, kar pa je v sedanjih razmerah prevelik zalogaj. »S tem ne bomo obremenili proračuna,« je dejal Fištravec.

Čeprav so načrti za brv stari že nekaj let – idejna rešitev madridskega biroja Burgos & Garrido je bila izbrana leta 2010 na arhitekturnem natečaju EPK Drava 2012 – se izvedba še ni začela. Ministrstvo je pred kratkim že poslalo MOM sklep o sofinanciranju. »Če bi občina odstopila od projekta še pred začetkom njegovega izvajanja in črpanja sredstev, bi bila sredstva vrnjena v kvoto regije. Ta bi jih potem lahko porabila na enem izmed naslednjih razpisov,« je pojasnila Nina Omerza, podsekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Nesposobnost občinskih vodstev

»To, da MOM odstopa od realizacije tega projekta, je samo še en dokaz nesposobnosti tistih, ki so si ga zamislili, pa tudi teh, ki ga niso pripravljeni izvesti,« je kritičen znani mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg. »Novi most bi predstavljal sodobni odgovor na nekdaj vitalno prometno smer. Omogočil bi povezavo obeh dravskih mestnih obal in bi vsekakor imel velik vpliv na prenovo skoraj že pozabljenega in propadlega Taborskega nabrežja,« je dodal.

Po Reichenbergovih besedah izbrana rešitev španskih arhitektov (gredni most na dveh stebrih) ni popolnoma sledila natečaju, ki je predvideval premostitev reke brez podpor, zaradi česar bi bil 133 metrov dolg most nekoliko dražji. A to je po odločitvi, da ga ne bo, nepomembno. »Ugašanje vseh projektov predvidenih mariborskih preureditev (brv, obala Lenta, Umetnostna galerija) je tako korak k nadaljnjemu propadanju mesta,« meni arhitekt.