Ljudska univerza Kranj - kljub nezakonitosti občine medel odziv ministrstva

Ljubljana – Mestna občina Kranj je nezakonito spremenila odlok o ustanovitvi Ljudske univerze. To so ugotovili tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, a so se kljub temu medlo odzvali. Zakaj, smo vprašali Boštjana Zgonca Rozmana, vodjo sektorja za višje šolstvo in izobraževanje odraslih.

Občina je sprejela nezakonit odlok, je zapisano v dokumentu, pod katerega ste se podpisali. V njem občini predlagate, naj odlok znova preuči, ne pa tudi ustrezne rešitve. Niste niti določili roka, do kdaj mora nepravilnosti odpraviti, kar od vas zahteva zakon o državni upravi. Zakaj?

V prvem odzivu smo ravnali mehko, opozorili smo jih na nepravilnost in pričakovali, da se bodo odzvali, kar se običajno zgodi. Smo pa medtem že naredili korak naprej.

Kakšen?

V desetih dneh nas morajo obvestiti o izvedenih aktivnostih. Če so nepravilnosti že odpravili, nam morajo spremenjen odlok poslati do 1. septembra, sicer jim bomo naložili, da to storijo do 30. septembra.

Kdaj ste to od njih zahtevali?

Prejšnji teden.

Občina torej ni upoštevala niti 60-dnevnega roka, ki ga določa upravni postopek in na katerega se sklicujete? Kljub temu ste jim dali za odpravo nezakonitosti še dodatne tri mesece?

Pred nami so počitnice; vemo, da občina ne more delati v času počitnic. Poleg tega, kolikor se spomnimo, na našem ministrstvu nikoli nismo zahtevali začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti odloka (to od ministrstva zahteva zakon, op. p.). To ne pomeni, da tega ne bomo storili. Posvetoval sem se tudi s službo vlade za lokalno samoupravo. Po njihovem mnenju so razmere takšne, da moramo občine počasi navaditi, da smo ministrstva nadzorni organ. Ustrezno in treba bi se bilo odzvati ostreje.

Ampak ne še zdaj?

Gre za vprašanje odnosa do ljudskih univerz, ki so v pristojnosti lokalne samouprave. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996 je postavil javno mrežo na vseh ravneh izobraževanja razen pri izobraževanju odraslih. Ugotavljamo, da se z ljudskimi univerzami nekaj dogaja. Zdaj se je kar naenkrat zgodilo, da postane ljudska univerza knjižnica in da, denimo, v svetu zavoda ni več predstavnikov udeležencev. Naš načrt je, da najprej spremenimo zakon, da vlada določi merila za postavitev javne mreže, tudi koliko ljudskih univerz mora biti na koliko prebivalcev, minister pa pogoje za ustanovitev ljudskih univerz, tudi koliko zaposlenih je, denimo, potrebnih za ustanovitev.

Ampak Ljudska univerza Kranj ni toliko problematična z vidika ustanavljanja ljudskih univerz kakor z vidika arogance občine.

Organizacije za izobraževanje odraslih so vsepovsod vodene z lokalne ravni, državne institucije se ne vtikajo v njihovo upravljanje. Mi smo tu celo bolj strogi.

Ne gre le za upravljanje, temveč za sprejetje odlokov, ki so nezakoniti. Ministrstva pa morajo po zakonu nadzorovati zakonitosti občinskih aktov.

Nezakonitost je nezakonitost, se strinjam.

Jasno je tudi, da gre za načrtno nezakonitost, ne za nezakonitost iz nevednosti. Šolska inšpektorica je že decembra povedala, da preferenčni glas ni dovoljen.

Zato si mi želimo to področje urediti sistemsko. Da najprej spremenimo zakon, nato pa bi mi ugotavljali, ali se neka občina tega drži ali ne. Zgolj to, da ima odlok nezakonito določbo o tem, kako se glasuje o direktorju, ne vzbuja dvoma o njenem celotnem upravljanju.

Si je pa občina z odlokom nezakonito zagotovila, da lahko njuni predstavnici sami o vsem odločata.

O tem vprašanju so različna mnenja. V zakonu je razvita ideja, da so izobraževalne institucije za odrasle organizacije, kjer delajo visoko izobraženi ljudje, ki se ne pustijo kar tako voditi. Kdor jih vodi, ne more to početi avtokratsko, temveč mora imeti z njimi ustvarjalen dialog. Drugo stališče pa je, da mora imeti ustanovitelj pravice, da šolo upravlja. Že vrsto let je stališče finančnega ministrstva, da naj ima upravljavsko vlogo tisti, ki šolo financira.

To bi pomenilo, da so osnovne, srednje, visoke šole vodene z nacionalne ravni. Se vam zdi to primeren način?

Samo želim povedati, da se način upravljanja zavoda, kjer so prisotni tudi udeleženci in izvajalci, ustanovitelji pa v manjšini, delu razmišljujočih ljudi ne zdi najbolj pameten.

Zakon je jasen. Obstajajo pa različna stališča, pravite, mene zanima vaše.

Mi verjamemo, da je sistem, v katerem je treba zagotavljati soupravljanje udeležencev in izvajalcev, pravilen. In da ni razlogov, da bi ustanovitelj imel absolutno oblast.

To pa ima zdaj na Ljudski univerzi Kranj.

Mi smo se tu odzvali v kontekstu našega načrta, ki je, kot rečeno, širši – najprej sprememba zakona. Na tem konkretnem primeru bi se lahko v prvem koraku drugače odzvali, ampak tega skladno s tradicijo ministrstva nismo naredili. V drugem koraku smo, kot rečeno, določili rok, v katerem mora občina to sanirati. Smo jih pa že aprila opozorili, da bodo nekatere njihovi odločitve lahko nične. O tem sta bila obveščena inšpektorat in vladna služba za lokalno samoupravo, kjer se politika do delovanja lokalne samouprave usklajuje. Prav tako smo dobili informacije, da na Ljudski univerzi Kranj ni problematičen zgolj odlok, temveč da so slabi tudi odnosi, o čemer smo opozorili inšpektorat, ki bo po lastni presoji opravil nadzor, ali se izvaja mobing in podobno. Ljudska univerza Kranj je po vaši zaslugi postala za nas bolj zanimiva, bolj smo pozorni nanjo, kot bi bili sicer.

Je obveščen tudi minister? Ta je že seznanjen z izborom nove direktorice, h katerem bo moral dati soglasje.

Minister da le mnenje, ki pa ni obvezujoče.

Ljudska univerza se je v zadnjih mesecih znašla v najmanj šestnajstih inšpekcijskih, preiskovalnih in drugih postopkih. Med drugim se z njo na vašem ministrstvu ukvarjate kar trije: poleg ministra in vas tudi šolska inšpekcija. Se o tem pogovarjate in poskušate videti celotno zgodbo?

V tem primeru se nam ni zdelo potrebno, da bi se odzvali takoj s polno močjo, izbrali smo prijaznejšo obliko.

Obljubljate sistemsko rešitev. Kdaj?

Novi zakon je že bil v javni obravnavi, a razmere so zdaj takšne, da zakonodajnih postopkov ni mogoče začeti.

Ni to še en vzrok več, zakaj bi se v tem primeru morali konkretno odzvati, in ne čakati na spremembo zakonodaje?

Stopnja naše pozornosti do zadev je odvisna od tega, za kakšne reči gre. Če nam nekdo pove, da so na maturi goljufali, je to drugače, kot če nam nekdo reče, da imajo akt, ki ni popolnoma skladen z zakonom. Mi moramo pri goljufanju odpraviti zadevo takoj, drugače bo nastala škoda – nekomu bomo razveljavili maturo. Enako je, če nekdo predava, ne da bi bil imenovan za predavatelja. S tem bi se vzbudil dvom o diplomah. Izobraževanje, ki se izvaja na kranjski ljudski univerzi, ni ogroženo. Če bi bila, bi se odzvali hitro.

Kdaj je bil aprilski sklep ministrstva o nezakonitosti odloka poslan občini in kdaj kranjski ljudski univerzi? Obe še danes trdita, da ga nista dobili.

Kdaj točno, ne vem. Običajno so dokumenti poslani vsem kmalu po sprejetju. Torej bi ga zagotovo morali imeti.