Kljub Unescu ostajajo turistično sramežljivi

Trendi pozitivni, a za agencije še vedno nezanimivi, turisti pa na Idrijskem ne ostanejo dolgo.
Objavljeno
07. marec 2018 12.36
Rudnik Idrija 13.09.2013 foto:Igor Mali
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Idrija – Idrijski turizem ne more držati tempa v obiskanosti in prenočitvah na državni ravni, vendar je napredek zadnjih let vendarle očiten. Opazna je rast tujih turistov, ki jih privablja rudniška dediščina z Unescovo zaščito, toda na destinaciji jih ni mogoče zadržati dlje časa.

V primerjavi z 11-odstotnim povečanjem števila prenočitev, ki so ga lani dosegli v slovenskem turizmu, so v Idriji zaznali rast za slabih osem odstotkov. To pomeni skupaj 19.107 prenočitev, kar občino uvršča med turistične začetnike. »Podatki o prenočitvah niso popolni, saj nekateri ponudniki ne poročajo redno o zasedenosti svojih kapacitet, nekateri pa teh podatkov Centru za idrijsko dediščino sploh ne oddajo,« je opozorila direktorica centra Sanja Marija Pellis, ki ob sedanjem obsegu ponudbe turističnih nastanitev pričakuje v prihodnje podobne rezultate: »Večjega preskoka ob sedanjih kapacitetah ne moremo pričakovati.«

Na območju občine je približno 360 turističnih postelj, vendar z izjemo Doma na Vojskem (CŠOD) v nobenem objektu ni mogoče sprejeti avtobusa gostov. Večinoma gre za apartmaje, gostišča in turistične kmetije ter dva butična hotela. Največ prostora ima hostel v Idriji s 47 posteljami, kjer so imeli lani skoraj 40 odstotkov več prenočitev kot leto pred tem. »Da Idrija ne more sprejeti večjih skupin na enem mestu, ostaja težava. Zaradi tega za agencije ni zanimiva, saj v teh odkrito priznajo, da jim poleg Ljubljane, Bleda, Postojne in Lipice kaj drugega niti ni treba prodajati,« je pojasnila Pellisova.

Individualni prehodni gosti

Vzrok za obisk Idrije je njena rudarska dediščina. Čeprav je od leta 2012 na Unescovem seznamu, elitni klub – tudi z Geoparkom Idrija – ni pospešil počasnega turističnega razvoja. Muzejski rudnik Antonijev rov se z 20.000 obiskovalci šele približuje dosežku iz leta 2004, medtem ko se je najbrž zaradi prenovljene topilnice za prikaz nekdanje proizvodne poti živega srebra število obiskovalcev v Mestnem muzeju Idrija celo zmanjšalo. »Unesco pomaga, ni pa dovolj. Nisem pa prepričana, da država dovolj ceni idrijske znamenitosti, saj bi jih lahko promovirala tudi na mednarodni ravni,« razmišlja Pellisova. Kljub temu je tujih gostov čedalje več, pričakovano pa prevladujejo individualni obiskovalci. Dobro polovico prenočitev še vedno zagotovijo slovenski gosti, med tujimi je največ Nemcev, Italijanov, Francozov in Hrvatov.

Več tujcev opažajo tudi ponudniki nastanitev, ki bi goste radi zadržali kakšen dan več. Zdaj turisti na Idrijskem ostanejo 2,26 dneva, predvsem zaradi poslovnih gostov in šolskih skupin v CŠOD. »Turisti že pridejo, vendar večinoma spijo in jedo drugje,« pravi Marijan Podobnik iz Turistične kmetije Podobnik, ki kljub temu zaznava napredek. »Zagotovo bo Idrija še potrebovala nekaj časa, da bo znala zadržati goste, ki so pri nas očitno bolj prehodni kot drugje. Obisk se povečuje in vložek v turizem se izplača, le rezultatov ne gre pričakovati čez noč. Niti skupnega nastopa še nimamo, saj se na koncu vsak bori zase. Vsi pa čakamo na premik,« je dejal.

V tem letu Center za idrijsko dediščino napoveduje intenzivnejše trženje aranžmajev, če bodo pogovori uspešni, tudi s pomočjo ljubljanskega turističnega zavoda. »Prihodnost je v povezovanju tistih, ki vidijo v tem priložnost in se zavedajo, da je treba ponudbo nadgrajevati in se prilagajati trgu. S povezovanjem in skupnim delovanjem ponudnikov si lahko na Idrijskem obetajo tudi večjo letno rast obiskovalcev,« je prepričana Pellisova.