M. V.
Ljubljana - Predlog ustavne obtožbe zoper predsednika države sproža poleg političnih tudi pravna vprašanja. Po ustavi sta namreč za ustavnopravno presojo morebitne odgovornosti šefa države pomembni dve vprašanji: ali je predsednik države pri opravljanju svoje funkcije kršil ustavo ali huje kršil zakon. Samo to sta namreč okoliščini, o katerih je dolžno presojati ustavno sodišče. Ali gre v konkretni zadevi za takšen primer, smo povprašali dva nekdanja ustavna sodnika.
Janez Čebulj: »Ne morem presojati, ali je obtožba utemeljena, ker je nisem niti videl niti prebral. Zato ne poznam argumentov, vem samo, da je menda temeljni vzrok za njeno vložitev kršitev pravice do dostojanstva tistim, ki so bili žrtve režima, katerega predstavnik je bil tudi odlikovanec. Vendar mora biti vzrok podkrepljen z ustavnopravno argumentacijo, ki bi lahko dala ustavnemu sodišču podlago za postopek in presojo utemeljenosti zatrjevane kršitve. Seveda pa mora predlog ustavne obtožbe najprej dobiti 46 glasov v državnem zboru. Mislim, da jih ne bo dobil, pri čemer ustavnopravna utemeljenost ali neutemeljenost zagotovo ne bosta igrali ključne vloge. Ampak to je tako ali tako postalo pravilo v državnem zboru.«
Lojze Ude: »Predlog ne zdrži resne pravne presoje, zato nima možnosti, da bi ga ustavno sodišče sploh obravnavalo. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije se je zgodilo, da opozicija grozi z ustavno obtožbo proti predsedniku. To je neresno in mislim, da tudi opozicija ve, da je tako. Vzrokov je več. Prvič, ne vem, kako bo opozicija pojasnila konkretno kršitev slovenske ustave. Na splošno trditi, da je predsednik kršil ustavne pravice, ker je odlikoval nekoga, ki bi lahko kdaj v preteklosti kršil te ustavne pravice, ni podlaga za ustavno obtožbo predsednika. Mislim, da gre za povsem politično akcijo, ker želi opozicija spet dobiti priložnost, da razpravlja o političnih razmerah pri nas.«
Iz petkove tiskane izdaje Dela