Kmalu konec dovoza pitne vode s cisternami

Kočevje - Na kočevsko-ribniškem območju morajo že vrsto let v sušnih obdobjih vodo dovažati v tri vodovodne sisteme: Borovec, Polom-Seč in Brezovica. Lani in predlani so v te vodovode vsako leto pripeljali 1,7 milijona litrov vode, kar po ceniku Gasilske zveze Slovenije presega 50.000 evrov. Letos bodo začeli reševati vsaj enega od teh problemov, saj bodo v en vodovodni sistem povezali vasi Nemška Loka, Brezovica, Zadrc, Vimolj pri Predgradu, Kralji in Čeplje, kjer živi 147 ljudi. »Knežja Lipa in Brezovica sta dva manjša vodovodna sistema, ki ju v skladu s slovenskimi načeli vodooskrbe združujemo v večji sistem, tako da v Brezovico vode ne bo več potrebno dovažati,« pravi Antun Gašparac, direktor Hydrovoda Kočevje Ribnica.

Problem je predvsem s površinskim zajetjem nad vasjo Brezovica, ki hitro presahne. Z 2500 metri novega cevovoda pa ga bodo povezali z drugim vodnim virom, vrtino v Vimolju. Z deli bodo začeli v drugi polovici letošnjega leta, investicija pa bo končana prihodnje leto, ko bodo zgradili še črpališče v Knežji Lipi, vodohram in zbirni bazen, obnovili pa bodo tudi sedanji cevovod. »S tem se bo povečala varnost preskrbe s pitno vodo na tem območju, tako da vodovodni sistem v Brezovici ne bo več tako ranljiv kot sedaj, ko je bila že krajša suša razlog, da vode ni bilo več,« pravi Gašparac.

Investicija je vredna milijon evrov. Občina Kočevje je pridobila 846.790 evrov evropskih in državnih sredstev, tako da bo zagotovila le DDV v višini 169.000 evrov. »Z izgradnjo novega dela vodovoda bo sistem bolje povezan in bo omogočal kakovostnejši dobavo pitne vode za prebivalce tega območja,« pravijo na občini Kočevje, kjer še dodajajo, da je bila na omenjenem razpisu žal zavrnjena vloga za ureditev vodovoda Kočevska Reka – Borovec, s katerim so podobne težave.

»Zajetje Borovec je izredno odvisno od vremenskih pogojev, tako da se izdatnost tega vira poveča ali pa popolnoma usahne. Neprimerna pa je tudi lokacija zajetja, saj se vanj iztekajo odpadne vode iz višje ležečih hiš, poleg tega pa na tem območju ni nobenega drugega vodnega vira,« še pravi Gašparac, ki upa, da bodo v celotni občini Kočevje, ki je največja občina v Sloveniji in izredno redko poseljena - na kvadratnem kilometru občine živi povprečno 30 prebivalcev, v Sloveniji pa 101 prebivalec -, postopoma le zagotovili trajno preskrbo s pitno vodo.