Tiskane izdaje
V Sloveniji je po ocenah okoli 80.000 otrok in mladostnikov s čezmerno telesno težo. »Debelost pri otrocih je naraščajoč problem,« opozarja Martin Bigec z mariborske klinike za pediatrijo. Na tej za boj proti debelosti razvijajo projekt Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog.
V okviru projekta so na pediatrični kliniki pri mariborskem univerzitetnem kliničnem centru že ustanovili strokovno skupino za pripravo smernic in orodij, ki bodo podlaga sistematičnega pristopa k obravnavi otrok s čezmerno težo. Skupino sestavljajo strokovnjaki z različnih področij, pojasnjuje pobudnik projekta, pediater Martin Bigec. Po njegovem prepričanju je za učinkovit boj proti debelosti nujen multidisciplinaren pristop, ki bo vodil do spremembe življenjskih navad otroka in njegove družine – ne pa »čudežne« diete, ki lahko na otroku pustijo hude posledice.
V strokovni skupini so tako psihologi, dietetiki, športni pedagogi in kinezioterapevti, pediatri, medicinske sestre, informatiki in drugi. Strokovnjaki za zdravo prehrano se bodo ukvarjali s sestavo jedilnikov, ki bodo všeč otrokom, športni pedagogi bodo pripravljali primerne telesne aktivnosti …
»Z uvajanjem neselekcijskih športnih aktivnosti bodo otroci in mladostniki s telesno dejavnostjo krepili telo in duha za boljšo samopodobo in samozavest,« je prepričan Bigec. Otrok ne nameravajo vključevati v športne dejavnosti, ki so tekmovalno naravnane, temveč bi jim radi vrnili veselje do gibanja.
Več gibanja, več zdravja
»Po ocenah je v Sloveniji okoli 18 odstotkov otrok s čezmerno telesno težo, med njimi od pet do šest odstotkov izjemno debelih,« je povedal Bigec. To pomeni, da je 80.000 debelih in 5000 zelo debelih otrok, kar je »velik zalogaj, žal pa naša družba še ni toliko ozaveščena, da bi se sistematično lotila obravnave te bolezni«.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je šele konec prejšnjega stoletja debelost opredelila kot bolezen in s tem utemeljila zdravstvene ukrepe pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji otrok in mladostnikov s to boleznijo. »V Sloveniji smo pediatri že dolgo opozarjali na ta problem, vendar zgolj v strokovnih krogov. Vedno bolj se strinjajo z nami tudi športni pedagogi, nutricionisti, psihologi, učitelji, vzgojitelji in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. V pripravi so strokovne smernice za organizacijo mreže in centrov po vsej državi, kjer bomo z enotnim pristopom začeli obravnavo otrok in mladostnikov s preveliko telesno težo,« pove Bigec.
Po njegovi oceni je preprosto razumeti, kaj je tisto, kar privede do te bolezni pri otrocih, namreč prevelik vnos energije s hrano in premajhna poraba zaradi vse bolj sedečega načina življenja, ki je posledica pretirane uporabe elektronskih naprav, obvladovanje tega pa ni preprosto. »Tako otroci izgubijo čas, ki so ga nekoč preživeli na dvorišču ob sproščenem gibanju in druženju s sovrstniki. Zato danes človeka,« tako Bigec, »boli srce, ko vidi, da je čez konec tedna šolsko dvorišče zaklenjeno, otroci pa postopajo zunaj ali sedijo v svojih sobah.«
Začetek delovanja že poleti
Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog, ki naj bi v Mariboru zaživela proti koncu poletja, bo delovala v obliki mreže ustrezno usposobljenih terapevtov v zdravstvenih domovih, šolah, društvih ... Med drugim bi radi izvajali tudi tabore in delavnice na Pohorju. »Radi bi ustvarili programe, ki bodo otrokom in mladostnikom všeč. Pri tem nam bo v pomoč sodobna tehnologija pametnih telefonov in računalniških igric, ki bodo otroke motivirale na njihovi poti zdravljenja in spreminjanja načina življenja, prav tako pa omogočale psihološko podporo vsej družini,« poudarja Bigec.
S sodobno računalniško in informacijsko opremo bodo aktivno spremljali vsakega otroka, ki se bo vključil v program, prav tako bodo informacijske aplikacije v veliko pomoč zdravstvenim centrom, kjer bo potekalo zgodnje odkrivanje bolezni in prvih znakov njenih zapletov. »V Mariboru imamo strokovnjake, ki se lahko vključijo v delo. Imamo ustrezno strokovno znanje. Zavedamo se odgovornosti in obsežnosti izziva, nimamo pa možnosti, predvsem finančnih, da bi te programe uresničili in pritegnili čim več motiviranih staršev in njihovih otrok,« dodaja pediater.
Zato je bil toliko bolj vesel nedavne donacije mariborskega nakupovalnega središča Europark v znesku 15.000 evrov, ki bo omogočila zagon šole za zdravo prehranjevanje in življenjski slog. Ker ima ta projekt za boljši jutri otrok začrtane dolgoročne cilje, si želijo pomoč še drugih organizacij, podjetij in društev, predvsem pa menijo, da bi moralo biti financiranje te dejavnosti sistemsko urejeno na državni ravni.
»Preventiva je boljša od kurative – tudi zdravstvena zavarovalnica mora slišati na to uho,« meni pobudnik projekta, ki napoveduje, da bodo prek razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo začeli postopek, po katerem bi otrokom z maligno debelostjo podelili status kroničnega bolnika; le tako bi ti otroci pridobili pravico do obnovitvene rehabilitacije.
Šola naj bi bila brezplačna
Sicer pa si bodo nosilci projekta prizadevali, da bi bila šola za udeležence brezplačna. Čeprav je otrok s preveliko težo vedno več, se zdaj z njimi nihče resno ne ukvarja, ampak so večinoma prepuščeni, tako Bigec, »nekakšnim improviziranim posegom družine«. S šolo za zdravo prehranjevanje in življenjski slog naj bi se to spremenilo: »Zdaj je ustanovljena strokovna skupina za pripravo vseh terapevtskih vsebin, od dnevnikov, jedilnikov, priročnikov, navodil … Želimo si, da bi konec poletja lahko pripravili učno delavnico z eno od skupin.«
