Kmetijstvo, ki je prodajalo farmo Podgrad, tudi samo naprodaj?

Avstrijci več ne kažejo zanimanja za odkup izpraznjene prašičje farme v Podgradu  od Kmetijstva Črnci

Objavljeno
16. januar 2013 10.34
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Gornja Radgona - V opuščeni prašičji farmi v Podgradu, ki jo je v stečajnem postopku kupilo Kmetijstvo Črnci, se tudi več kot leto dni po nakupu nič ne dogaja. Novi lastniki so farmo najprej hoteli znova napolniti, nato so se o nakupu pogajali s sosedi Avstrijci, sedaj pa čakajo, kaj bo z njimi.

Kmetijstvo Črnci je namreč v polovični lasti Tovarne močnih krmil Črnci, ta pa naj bi po neuradnih podatkih svoj delež poskušala prodati. V samem Kmetijstvu Črnci so zato ustavili vse aktivnosti v zvezi s prašičjo farmo in čakajo, kaj se bo zgodilo, pravi vršilec dolžnosti direktorja Danilo Rihtarič.

Če ne bi bilo tega zadržka, bi gotovo že obnavljali transformatorsko postajo in glavne električne vode, ki so jih v času stečajnega postopka Prašičereje Podgrad s krajo bakra povsem uničili tatovi. Pridobili so si namreč ponudbe izvajalcev in že izbrali najugodnejšega.

Z obnovo elektrike bi tako začeli priprave na ponovno vselitev 750 plemenskih svinj na farmo, saj se z Avstrijci niso uspeli dogovoriti o morebitnem nakupu, pravi Rihtarič. Ti so hoteli farmo odkupiti zato, da bi preprečili njen ponovni zagon in posledični smrad, ki je prej leta dolgo motil turiste v toplicah na levem bregu Mure v avstrijski Radgoni.


O morebitnem odkupu se je Kmetijstvo Črnci najprej pogovarjalo z nekakšnim konzorcijem, sestavljenim iz predstavnikov dveh občin na avstrijski strani Mure, tamkajšnjega turističnega združenja in največjega turistično - hotelskega podjetja v avstrijski Radgoni, skupine Mare. Na koncu so pogovori potekali le še s skupino Mare, vendar se nikakor niso mogli dogovoriti o ceni.

Ker že dolgo ni bilo nobenega odgovora, vstrijska stran očitno ni zainteresirana za nakup, po zadnjih izjavah vodstva podjetja Mare pa bodo ponovno oživitev farme poskušali preprečiti z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi, ki so jim na voljo. Danilo Rihtarič takšne izjave ocenjuje kot grožnje brez realne podlage, saj je prepričan, da lahko farmo oživijo povsem legalno kljub nasprotovanju Avstrijcev, občine Gornja Radgona in domače civilne pobude.