Tiskane izdaje
Novo mesto, Murska Sobota, Kranj, Ptuj - V osmih slovenskih mestih: v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju danes potekajo protesti kmetov. Zbrani opozarjajo na vse večje težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih ima to na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo.
S protestnim shodom so javnost želeli opozoriti tudi v Novem mestu, da takšna plačila ne zagotavljajo preživetja, in da bodo taki trendi negativno vplivali ne le na kmetijstvo, ampak se bodo prej ali slej dotaknili vseh državljanov.
Nezadovljstvo kmetov ni samo v odkupnih cenah, ampak je uperjeno tudi zoper državno politiko, ki bi kmetom lahko dala kake vzpodbude, ko je branža v težavah, a tega ne stori, je za spletno Delo povedal Rajko Štefanič iz Bele krajine.
»Žalostno je, da na naš račun živijo preprodajalci. To so navadni lumpi,« se je razhudil kmet iz Šentjerneja, ki ni želel povedati svojega imena.
Po prepričanju Janeza Bratkoviča iz Šentjerneja je za vse težave kmetov kriva globalizacija oziroma svetnovni kapitalistični trendi. »Naša prednost nekoč je bila, da smo bili samooskrbni, saj kmetijstvo nikoli ni bilo gospodarska dejavnost ampak način življenja,« je za spletno Delo rekel Bratkovič in napovedal lakoto, ko se bo število svetovnega prebivalstvo povečalo na devet milijard. Takrat bo preprosto zmanjkalo hrane. Po njegovem prepričanju je danes govoriti o krivcih največja neumnost in politični namen novinarjev spodnesti ministra Dejana Židana.
Na shodu je več kakor tristo zbranim spregovoril tudi podpredsednik KGZ Slovenije Ivan Kure. Rekel je, da so se zbrali na mirnem shodu, ki pa v prihodnje ne bo več tak, če ne bo nobenih sprememb na bolje. Opozoril je, da so se cene mleka znižale za 25 odstotkov, prav toliko pa tudi zaslužki pri pitanju živine. Zelenjava, ki se pridela, pa se ne odkupi oziroma jo kmet ne more prodati. »Stanje v kmetijstvu je v zadnjih sedmih letih najtežje doslej,« je rekel govornik in opozoril, da noben kmet ne more več pokrivati niti materialnih stroškov, kaj šele, da bi si izplačal plačo. Po njegovem prepričanju so razmere v kmetijstvu res težke. Sadjar Boris Orešek iz Posavja pa je slovenske politike obtožil, da so navadni hlapci in kimavci Bruslju, ki jim ni mar, kako živi slovenski narod. Ostro je protestiral zaradi tajnih t. i. transatlantskih pogajanjih med Evropsko unijo in Severno Ameriko.
Židan pozval Slovence: Začnite kupovati slovenske izdelke
Tudi v Murski Soboti, središču pokrajine, ki še vedno velja za žitnico Slovenije, so se kmetje zbrali na protestnem shodu pred sedežem območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pestijo jih enake težave kot druge slovenske kmete, v zadnjem času pa jih skrbi še usoda Pomurskih mlekarn, ki so v postopku prisilne poravnave.
Zbora v Murski Soboti se je udeležil tudi kmetijski minister Dejan Židan, ki je na očitke, da ministrstvo ni dovolj zaščitilo slovenskih kmetov pred uvozom poceni hrane od drugod dejal, da bi bil prvi, ki bi meje zaprl na primer za tuje mlečne izdelke, če bi to lahko storil. Tudi minimalne odkupne cene bi z veseljem predpisal, če bi jih lahko. »Toda dokler smo v Evropski uniji, ne morem ne enega ne drugega. Lahko pa apeliram na vse vas, državljane Slovenije: ne samo govoriti, ampak začnite kupovati slovenske izdelke. S tem bo imel slovenski kmet bistveno močnejšo pogajalsko pozicijo nasproti trgovskim verigam.« Minister pa je apeliral tudi na kmete, da naj svoje pridelke prodajajo povezani, kot zadružno ali kako drugače organizirana celota, ne pa eni proti drugim. Dodal je, da bi lahko bilo trenutne krize slovenskih kmetov že konec, če bi vsi Slovenci en mesec kupovali samo hrano slovenskega izvora.
Kmetje se ne moremo več prilagajati
Okoli 300 ljudi se je danes dopoldne zbralo na dveurnem protestu kmetov na Slovenskem trgu v Kranju, že zlasti 15 traktoristov je z udarnimi transparenti opozorilo, naj se v Sloveniji ne slepi ljudi z nacionalnimi interesi, da hrana ne zraste na trgovskih policah in zahtevalo za človeka dostojno življenje in sistemske spremembe, kajti kmetje da se ne morejo več prilagajati. Propadla bo kmetija, propadla bo država, je bil transparetn poslednjega traktorista, ki se je s slovensko in žalno zastavo pripeljal na protestni shod.
Na nemogoče razmere v kmetijstvu, ko cene izdelkom padajo več mesecev, medtem ko je pogajalska moč kmetov nizka, o stisnjenosti v kot, o posebni ranljivosti hribovskih območij ter da brez kmetijstva ta družba nima prihodnosti so opozorili kmetje Ivan Tičar iz Voklega, Dušan Pintar iz Gorenje vasi, Andrej Ogrin iz Bohinjske Bistrice, Andrej Lipovec iz Zgornjih Laz, Tomaž Šifrar iz Žabnice, Stane Bergant iz Kokre, Franc Kuralt iz Brnika ... Vsi po vrsti so zahtevali poštene razmerja cen v prehranski verigi, kajti, če kmet dobi manj kot deset centov za pridelavo kilograma krompirja, ko pa je lastna cena 20 centov, je res nekaj zelo narobe. Problem so nizki dohodki pri velikem delu prebivalstva in to je prisiljeno kupovati izdelke vprašljive kakovosti po t. i. dumpinških cenah.
Podan je bil tudi predlog, naj se zaradi upada cen kmetijskih izdelkov za 20 odstotkov znižajo cene repromateriala, da bodo kmetje lahko vzdržali. Da je v težkem položaju tudi 150 ekoloških kmetij na Gorenjskem, je opozoril tudi Marjan Fister, najbolj pa so, kot je dejal Ivan Guzelj iz Sv. Barbare (v okolici Škofje Loke) kmetje na gorskih kmetijah.
Komunizem je uničil veliko kmetij, sistem v zadnjih 20 letih pa še več, je razložil. Precej gorkih je bilo slišati tudi na račun ministra za kmetijstvo Dejana Židana, proti njemu je bilo tudi več transparentov. Poleg maskote krave, katero so nekoč vozili na pustnih povorkah po Šenčurju, se je danes pojavila tudi fotografija nekdanjega predsednika Milana Kučana, na njej pa je bil zapis mafijski boter.
Janez Kert mlajši iz Čirč je razložil, da so kmetje vajeni hudega in zategujejo pas, da preživjo tudi kakšno leto suhih krav, a dolgoročno morajo ustvarjati zadosten prihodek, da omogoča preživeti družino. Če ga ni v kmetijstvu, si ga bodo poiskali drugje, ali pa bodo postali breme sociale. Vedno manj je čustvene navezanosti na zemljo. Politiki imajo polna usta besed o samooskrbi s hrano in lokalni pridelavi, po drugi strani pa nam z vedno bolj neumnimi predpisi zvišujejo stroške in povečujejo birokracijo. Kmetje se ne borimo proti potrošniku, trgovcu ali predelovalni industriji, zahtevamo le pravično ceno pridelkov, to je 25 odstotkov na lastno ceno proizvodov. Ko so časi hudi, naj vsak malo zategne pas, ne pa da vse breme pade le na en člen v verigi, kajti kdo bo prideloval domačo hrano, če bomo kmetje v stečaju, kdo bo negoval krajino in skrbel za podeželje? se je vprašal Kert.
Ne morejo preživeti z delom lastnih rok
Na Ptuju je bilo na današnjem protestu po napovedih mogoče pričakovati veliko ljudi, a se jih je zbralo komaj okrog tristo. Na prostoru pred Kmetijsko zadrugo Ptuj in ob ptujski mestni tržnici so popolnoma mirno protestirali in niti med poudarki govornikov ni bilo zaznati kakšne posebne zavzetosti ali navdušenja. Poleg vseslovenskih kmečkih zahtev so z nekaj konkretnimi primeri dokazovali, da družina, ki redi 80 glav govedi, več ne more s tem preživeti, da obdelovanje nekaj deset hektarov več ne prinaša nobenega zaslužka. V takšnem stanju so največjo zaskrbljenost zagotovo pokazali tisti, ki imajo svoja kmetijska gospodarstva v Halozah.
Kot sta slovenska vlada in parlament že na začetku letošnjega leta ugotovila, da bi bilo Halozam treba pomagati tudi preko vseh sedanjih obstoječih možnosti, so zdaj kmetje iz Haloz pozivali, da se stvari od te ugotovitve čimprej premaknejo v resničnost. Haložani so od vlade že zahtevali poseben zakon o dodatnih ukrepih za kmetovanje, vendar je rok za kakršnekoli resnejše predloge podaljšan do konca letošnjega leta. Obdelovalci haloške in druge zemlje pa že zdaj ne morejo preživeti z delom lastnih rok.
