»Ko boste na oblasti, bomo ponudili roko«
Nevladniki in samostojni ustvarjalci podpisujejo peticijo in opozarjajo, da se sredstva za kulturo zelo zmanjšujejo od leta 2009.
Odpri galerijo
Protest iz leta 2012 odmeva tudi v novih zahtevah kulturnikov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
V kampanji Čas je za umetnost in kulturo so kulturniki ta teden ponovili zahteve za izboljšanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. Zahtevajo zvišanje proračuna za kulturo in njegovo postopno povečevanje. Vlada in ministrstvo vidita položaj drugače: delež javnih sredstev za kulturo je pri nas med največjimi v Evropi.
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ugotavlja, da se v zadnjih letih sredstva za neodvisne produkcije vse bolj zmanjšujejo, razpisni mehanizmi so vse bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalcev, revščina med samozaposlenimi, ujetimi v prekarstvo, je alarmantna, razvojnih ukrepov ni videti, dialog z odločevalci je ničen.
Trpijo umetnost, mediji in kulturna dediščina
Nevladniki in samostojni ustvarjalci, ki v teh dneh podpisujejo peticijo (včeraj sredi dneva je bilo podpisov po osmih dneh od objave natančno dvesto), opozarjajo, da se sredstva za kulturo drastično zmanjšujejo od leta 2009, ko je bil proračun za kulturo nominalno najvišji: »Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Posledice se kažejo v umetniških programih, medijih in kulturni dediščini.«
Na drugi strani položaj vidijo drugače: lani je vlada dobila analizo, ki je pokazala, da je delež javnih izdatkov, ki ga namenjamo kulturi, med največjimi v Evropi, večje deleže BDP kulturi namenjajo le še v Latviji, Estoniji in na Malti. V poročilu je bilo tudi navedeno, da je v Sloveniji delež delovno aktivnih v kulturi večji od povprečja EU, predvsem je več zaposlenih za polni delovni čas.
S temi podatki v roki je minister za kulturo Tone Peršak lani za Delo povedal: »Postopno povečevanje deleža za kulturo pričakujem tudi sam in to je tudi eden od ciljev osnutka Nacionalnega programa za kulturo. Leta 2018 naj bi se proračun MK v primerjavi z letošnjim zvišal za okoli 15 milijonov evrov, torej za skoraj deset odstotkov, na 167 milijonov evrov.«
Sindikat Glosa je strankam v ponedeljek poslal nekaj vprašanj, na katera so bili mogoči le odgovori da ali ne. Sindikalisti so navrgli: »Veliko vas je poklicanih, le peščica bo izvoljenih. Ko boste prevzeli oblast, bomo ponudili roko in konstruktivno sodelovanje. Hkrati vam bomo bolj gledali pod prste, ker smo do zdaj premalo.« Do včeraj so jim odgovorile stranke SNS, Zedinjena Slovenija, Naprej Slovenija, Združena levica in Sloga, NSi, SMC in Dobra država. Na vprašanje, ali je treba pospešeno odpraviti prekarnost oziroma človeka nevredne in nedostojne oblike dela, so vse stranke, ki so se odzvale, odgovorile z da, le Dobra država ni odgovorila, češ da gre za vprašanje, ki implicira na odgovor.
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, ugotavlja, da se v zadnjih letih sredstva za neodvisne produkcije vse bolj zmanjšujejo, razpisni mehanizmi so vse bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalcev, revščina med samozaposlenimi, ujetimi v prekarstvo, je alarmantna, razvojnih ukrepov ni videti, dialog z odločevalci je ničen.
Trpijo umetnost, mediji in kulturna dediščina
Nevladniki in samostojni ustvarjalci, ki v teh dneh podpisujejo peticijo (včeraj sredi dneva je bilo podpisov po osmih dneh od objave natančno dvesto), opozarjajo, da se sredstva za kulturo drastično zmanjšujejo od leta 2009, ko je bil proračun za kulturo nominalno najvišji: »Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Posledice se kažejo v umetniških programih, medijih in kulturni dediščini.«
Infografika Delo. FOTO: Delo/
Na drugi strani položaj vidijo drugače: lani je vlada dobila analizo, ki je pokazala, da je delež javnih izdatkov, ki ga namenjamo kulturi, med največjimi v Evropi, večje deleže BDP kulturi namenjajo le še v Latviji, Estoniji in na Malti. V poročilu je bilo tudi navedeno, da je v Sloveniji delež delovno aktivnih v kulturi večji od povprečja EU, predvsem je več zaposlenih za polni delovni čas.
S temi podatki v roki je minister za kulturo Tone Peršak lani za Delo povedal: »Postopno povečevanje deleža za kulturo pričakujem tudi sam in to je tudi eden od ciljev osnutka Nacionalnega programa za kulturo. Leta 2018 naj bi se proračun MK v primerjavi z letošnjim zvišal za okoli 15 milijonov evrov, torej za skoraj deset odstotkov, na 167 milijonov evrov.«
Sindikat Glosa je strankam v ponedeljek poslal nekaj vprašanj, na katera so bili mogoči le odgovori da ali ne. Sindikalisti so navrgli: »Veliko vas je poklicanih, le peščica bo izvoljenih. Ko boste prevzeli oblast, bomo ponudili roko in konstruktivno sodelovanje. Hkrati vam bomo bolj gledali pod prste, ker smo do zdaj premalo.« Do včeraj so jim odgovorile stranke SNS, Zedinjena Slovenija, Naprej Slovenija, Združena levica in Sloga, NSi, SMC in Dobra država. Na vprašanje, ali je treba pospešeno odpraviti prekarnost oziroma človeka nevredne in nedostojne oblike dela, so vse stranke, ki so se odzvale, odgovorile z da, le Dobra država ni odgovorila, češ da gre za vprašanje, ki implicira na odgovor.
