Ko je arheologija dražja od ceste

Arheološka izkopavanja na trasi bodoče ceste srminske vpadnice bi stala več kot cesta z dokumetacijo in odkupi zemljišč vred.

sre, 03.07.2013, 09:00

Koper - Državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič bo danes s sodelavci med drugim obiskal Luko Koper, da bi ugotovil, kakšne so možnosti za pospešitev nekaterih nujnih razvojnih projektov. Med drugim tudi ureditev infrastrukture v pristanišču in pred njim.

Eden od projektov, ki bi ga obudil državni sekretar Gašar Gašpar Mišič, je projekt 1400 metrov dolge srminske vpadnice. Ko so pred leti zgradili avtocesto do Kopra, so pri Ankaranskem križišču pustili poseben odcep in celo že zgradili dobrih sto metrov srminske vpadnice. Vpadnica bi bila dvopasovnica. Potekala bi od razcepa Srmin, vzporedno z železnico, tik mimo Instalacij do rižanskega rondoja pred bodočim novim vhodom v Luko Koper, namenjena zgolj prometu v pristanišče in iz njega, tako kot se to pričakuje od sodobno urejene luke. Dars je za ta odsek ceste, ki so ga ovrednotili na 7,5 milijona evrov, že pridobil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekt za izvedbo del. V omenjeni ceni je bilo predvidenih 1,4 milijona evrov za odkupe zemljišč in od zasebnikov so zemljišča že odkupili za 400.000 evrov.

Pred približno poltretjim letom so z odkupi prenehali zaradi še ne dokončno urejenih odnosov z državo na področju financiranja odkupa zemljišč. Če bi zdaj hoteli dobiti gradbeno dovoljenje, bi potrebovali odkup še preostalih zemljišč (od mestne občine Koper, Sklada kmetijskih zemljišč, ARSO, Slovenskih železnic in Instalacij), predvsem pa bi morali pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Slednjega ni mogoče dobiti brez arheoloških raziskav. Arheološke raziskave pa bi stale 8 do 10 milijonov evrov.

Kako je mogoče, da bi stale arheološke raziskave bistveno več, kot sama gradnja ceste (ponudba družbe Magelan je 9,88 milijona evrov brez DDV), smo vprašali Mirana Eriča, ki je bil pred leti pooblaščeni konzervator za arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki daja kulturnovastveno soglasje. Pojasnil nam je, da je območje ob južnem vznožju Srmina na podlagi opravljenih sondaž ocenjeno kot eno najbogatejših arheoloških območij v Kopru (najverjetneje antični Koper) in to na celotni trasi omenjene ceste. Ena tretjina trase je ocenjena za arheološko območje, na katerem bi lahko odkrili najbolj zanimive arheološke najdbe. Odkopavanja bi trajala najmanj poldrugo leto, cena je samo približna.

"Teoretično se lahko pripeti, da bi odkrili zelo bogato arheološko zapuščino, denimo antično baziliko, to pa bi pomenilo, da ceste sploh ne bi bilo mogoče graditi," je dejal Miran Erič, ki je zavrnil očitek, da bi bila ocena o vrednosti arheološkioh izkopavanj pretirana. "Nasprotno, arheološko delo je daleč podcenjeno," pravi Erič.

Iskali bodo cenejšo možnost


"Na ta način v tej državi ni mogoče uresničiti nobenega projekta," se huduje Gašpar Gašpar Mišič, ki ne more verjeti, da bi bila lahko arheologija tako draga. "Seveda je za sodobno pristanišče nujno, da ima poseben cestni dostop. Poskušali bomo vse: graditi cesto na viaduktu, na nasipu ali pa iskali ponudbe drugih arheologov, ki to delo lahko opravijo hitreje in bistveno ceneje," je vztrajen Mišič.

Neuradni viri, ki so blizu Luki Koper in projektantski stroki, imajo ob obujanju srminske vpadnice pomisleke: projekt srminske vpadnice v tem trenutku ni tako pomemben in nujen. Veliko nujneje bi bilo zgraditi nov vhod v Luko Koper, s tem umakniti kamionski promet iz ožjega mestenga jedra. Poleg novega vhoda pa je potrebno zgraditi še večji kamionski terminal. Še pomembneje kot srminska vpadnica bi bilo urediti prometne tokove znotraj Luke Koper, ki postajajo vse večja ovira za nadaljnji razvoj pristanišča. Še bolj nenavadno se zdi, da se še zmeraj zapleta (v Luki krivijo počasno državno birokracijo) z dokumentacijo, ki bo omogočila poglobitev prvega bazena.

Ko bi se lotili novega vhoda v Luko, bi naleteli na probelm lastništva zemljišč, na že znani problem ankaranske občine. Zemljišča so vpisana v zemljiški knjigi kot last MO Koper, ki pa jih Ankaran ne dovoli razpolagati Kopru. Luka sicer ima prostorski načrt, ta pa ima napako, ker država z DPN ni poskrbela za ustrezen prenos lastništva (na državo ali pristanišče).

Tako se Luka Koper pri najpomembnejših razvojnih vprašanjih vrti v začarenem krogu neskončne birokracije. Pristaniški potencial pa se izgublja pri najbolj banalnih vprašanjih, ki ne obetajo hitrih premikov in zahtevane konkurenčne drže.

Prijavi sovražni govor