Ko potrka inšpekcija
Nepravilnosti v domovih v približno četrtini prijavljenih primerov, zlasti med dopusti.
Odpri galerijo
Po ugotovitvah socialne inšpekcije domovi še posebno v času dopustov ne oskrbujejo primerno svojih varovancev. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Poleti se številni delodajalci zaradi pomanjkanja zaposlenih znajdejo v zagati. Med njimi so tudi domovi za ostarele, kjer ponekod zlasti v času dopustov po ugotovitvah socialne inšpekcije svoje varovance ne oskrbujejo ustrezno in samo v nujnih primerih.
Svojci nepokretnega stanovalca v enem od domov za starejše so ugotovili, da mu osebje ne zagotavlja oskrbe, za kakšno plačujejo. Na njegove klice so se odzivali počasi, izhodi na svež zrak so bili redki, obroki preskromni.
Takšnih in podobnih prijavljenih nepravilnosti pri izvajalcih institucionalnega varstva starejših na socialno inšpekcijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo od skupaj 273 primerov, ki so jih prejeli lani, približno 21 odstotkov. Od teh so inšpektorji nepravilnosti ugotovili pri približno četrtini, kar je nekoliko manj kot v preteklih letih, kaže letno poročilo.
»Zaposleni hitijo in delajo napake pri hranjenju in higieni starejših ter organiziranju njihovih aktivnosti,« pojasnjuje Jadranko Grlić z inšpektorata za delo. Meni, da je premalo kakovostna storitev nekaterih domov za starejše predvsem posledica pomanjkanja osebja za osnovno in socialno oskrbo, ki zaradi staranja in vedno več starejših s hujšimi zdravstvenimi težavami postaja vse zahtevnejša.
Da je to problematično, ugotavlja tudi varuh za človekove pravice, na katerega so se stanovalci v domovih ali njihovi svojci lani največkrat obrnili zaradi neprimernega vedenja zaposlenih v domovih.
Izvajalci se po najboljših močeh trudijo, da bi varovancem zagotovili primerno oskrbo, komentira Jaka Bizjak, generalni sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS): »Medtem ko je država starejše potisnila v domove, izvajalcem vse do danes ni zagotovila ustreznih možnosti za dvig kakovosti dela.« Čeprav se delež starejših v primerjavi z delovno aktivnimi povečuje in se več kot polovica za bivanje v domovih odloči zaradi zdravstvenih razlogov, se kadrovski normativi v domovih niso spremenili že desetletja in niso prilagojeni sodobnim standardom, poudarja sogovornik.
Po njegovem mnenju je ključna težava, da se domovi financirajo v 70 odstotkih iz oskrbnin, ki jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci, v 30 odstotkih pa iz plačila za opravljene zdravstvene storitve, ki ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Ta iz leta v leto upada, poudarja Bizjak, in od lani ne pokrije niti plač za kadre, ki so jih domovi dolžni zagotavljati. »Zadovoljni bi bili, če bi za vse stanovalce veljal takšen normativ kot za tiste, ki zaradi demence potrebujejo osebno pomoč in nadzor, torej tudi do deset evrov dražjo oskrbo na dan. Vendar tega si mnogi stanovalci ne bi mogli več privoščili,« razlaga Bizjak.
Da vsako zvišanje kadrovskega normativa vpliva na višino zneska, ki ga za oskrbni dan plačuje uporabnik, svojci ali lokalna skupnost, opozarja tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavedajo se, da standardi in normativi socialnovarstvenih storitev potrebujejo prenovo, in poudarjajo, da bi, denimo, na boljšo obravnavo bolnikov z demenco vplival zakon o dolgotrajni oskrbi.
Ta bi vsem omogočil dostop do storitev ne glede na svoje premoženjsko stanje, a kaj, ko bolniki nanj čakajo več kot desetletje. Tako pravičen sistem bi po mnenju Bizjaka morali nujno vzpostaviti, saj so stroški oskrbe v primeru resnejših potreb po tuji pomoči vedno večji od povprečnega razpoložljivega dohodka starejših od 65 let, ugotavlja OECD. Prav tako je delež za oskrbo v domovih, ki ga slovenski starostniki plačujejo iz lastnega žepa, eden najvišjih med državami OECD.
Za učinkovitejšo in hitrejšo obravnavo prijav kršitev v domovih bi bilo nujno tudi povečati število inšpektorjev, opozarjajo na inšpektoratu, kjer zdaj nad dejavnostmi domov za starejše bedi zgolj pet inšpektorjev. Če ugotovijo nepravilnosti pri rednem ali izrednem pregledu na podlagi prijav, sledi prekrškovni postopek. Pri varuhu menijo, da inšpekcijske službe niso dovolj učinkovite, medtem ko Bizjak poudarja, da se socialna inšpekcija korektno odziva in priporoča, kateri ukrepi bi izboljšali delovanje: »Žal pa je država na priporočila pravilom gluha.«
Smiselno bi bilo, če bi pristojni predpisali skupni sistem kazalnikov kakovosti domov, ki bi omogočil primerjavo med domovi, še dodaja Bizjak. Da izvajalce nadzira več organov, ni smiselno, niti stroškovno učinkovito, zato bi bilo bolje, če bi jih združili. Še tako učinkovit sistem nadzora pa ne more odpraviti posledic kadrovskega in finančnega pomanjkanja.
Svojci nepokretnega stanovalca v enem od domov za starejše so ugotovili, da mu osebje ne zagotavlja oskrbe, za kakšno plačujejo. Na njegove klice so se odzivali počasi, izhodi na svež zrak so bili redki, obroki preskromni.
Takšnih in podobnih prijavljenih nepravilnosti pri izvajalcih institucionalnega varstva starejših na socialno inšpekcijo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo od skupaj 273 primerov, ki so jih prejeli lani, približno 21 odstotkov. Od teh so inšpektorji nepravilnosti ugotovili pri približno četrtini, kar je nekoliko manj kot v preteklih letih, kaže letno poročilo.
»Zaposleni hitijo in delajo napake pri hranjenju in higieni starejših ter organiziranju njihovih aktivnosti,« pojasnjuje Jadranko Grlić z inšpektorata za delo. Meni, da je premalo kakovostna storitev nekaterih domov za starejše predvsem posledica pomanjkanja osebja za osnovno in socialno oskrbo, ki zaradi staranja in vedno več starejših s hujšimi zdravstvenimi težavami postaja vse zahtevnejša.
Da je to problematično, ugotavlja tudi varuh za človekove pravice, na katerega so se stanovalci v domovih ali njihovi svojci lani največkrat obrnili zaradi neprimernega vedenja zaposlenih v domovih.
Varuh za človekove pravice, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer, opozarja, da je v domovih za starejše premalo zaposlenih za oskrbo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Težava pri financiranju
Izvajalci se po najboljših močeh trudijo, da bi varovancem zagotovili primerno oskrbo, komentira Jaka Bizjak, generalni sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS): »Medtem ko je država starejše potisnila v domove, izvajalcem vse do danes ni zagotovila ustreznih možnosti za dvig kakovosti dela.« Čeprav se delež starejših v primerjavi z delovno aktivnimi povečuje in se več kot polovica za bivanje v domovih odloči zaradi zdravstvenih razlogov, se kadrovski normativi v domovih niso spremenili že desetletja in niso prilagojeni sodobnim standardom, poudarja sogovornik.
Po njegovem mnenju je ključna težava, da se domovi financirajo v 70 odstotkih iz oskrbnin, ki jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci, v 30 odstotkih pa iz plačila za opravljene zdravstvene storitve, ki ga plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Ta iz leta v leto upada, poudarja Bizjak, in od lani ne pokrije niti plač za kadre, ki so jih domovi dolžni zagotavljati. »Zadovoljni bi bili, če bi za vse stanovalce veljal takšen normativ kot za tiste, ki zaradi demence potrebujejo osebno pomoč in nadzor, torej tudi do deset evrov dražjo oskrbo na dan. Vendar tega si mnogi stanovalci ne bi mogli več privoščili,« razlaga Bizjak.
Da vsako zvišanje kadrovskega normativa vpliva na višino zneska, ki ga za oskrbni dan plačuje uporabnik, svojci ali lokalna skupnost, opozarja tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zavedajo se, da standardi in normativi socialnovarstvenih storitev potrebujejo prenovo, in poudarjajo, da bi, denimo, na boljšo obravnavo bolnikov z demenco vplival zakon o dolgotrajni oskrbi.
Ta bi vsem omogočil dostop do storitev ne glede na svoje premoženjsko stanje, a kaj, ko bolniki nanj čakajo več kot desetletje. Tako pravičen sistem bi po mnenju Bizjaka morali nujno vzpostaviti, saj so stroški oskrbe v primeru resnejših potreb po tuji pomoči vedno večji od povprečnega razpoložljivega dohodka starejših od 65 let, ugotavlja OECD. Prav tako je delež za oskrbo v domovih, ki ga slovenski starostniki plačujejo iz lastnega žepa, eden najvišjih med državami OECD.
Je nadzor primeren?
Za učinkovitejšo in hitrejšo obravnavo prijav kršitev v domovih bi bilo nujno tudi povečati število inšpektorjev, opozarjajo na inšpektoratu, kjer zdaj nad dejavnostmi domov za starejše bedi zgolj pet inšpektorjev. Če ugotovijo nepravilnosti pri rednem ali izrednem pregledu na podlagi prijav, sledi prekrškovni postopek. Pri varuhu menijo, da inšpekcijske službe niso dovolj učinkovite, medtem ko Bizjak poudarja, da se socialna inšpekcija korektno odziva in priporoča, kateri ukrepi bi izboljšali delovanje: »Žal pa je država na priporočila pravilom gluha.«
Smiselno bi bilo, če bi pristojni predpisali skupni sistem kazalnikov kakovosti domov, ki bi omogočil primerjavo med domovi, še dodaja Bizjak. Da izvajalce nadzira več organov, ni smiselno, niti stroškovno učinkovito, zato bi bilo bolje, če bi jih združili. Še tako učinkovit sistem nadzora pa ne more odpraviti posledic kadrovskega in finančnega pomanjkanja.
