Tiskane izdaje
Ljubljana – Številne nerešene pritožbe, prekomerni posegi v pravice posameznikov in nepravilno ugotavljanje materialnega stanja družin, ki prosijo za javna sredstva, so med kršitvami, ki po oceni varuhinje človekovih pravic zanikajo načela socialne in pravne države.
Posameznik je lastnik zemljišča, po katerem poteka javna občinska cesta. In čeprav sam ne more razpolagati s svojo parcelo, mu center za socialno delo (CSD) to zemljišče šteje kot premoženje, ko zaprosi za socialno pomoč ali varstveni dodatek.
To je le najočitnejši primer neustreznega upoštevanja premoženja, na katerega opozarjajo pri varuhinji. Podobno je s hišami, za katere se nekdo s sorodniki pravda desetletje ali s podrtijami, ki kljub kvadraturi praktično niso vredne nič.
»Vtis imam, da je bila nova socialna zakonodaja pripravljena zaradi tistih, ki so prej zlorabljali predpise, a so jo spremenili tako, da postaja vedno težje dostopna in že zame kot pravnika skorajda neobvladljiva,« ocenjuje Lan Vošnjak, svetovalec varuhinje, ki opozarja tudi na to, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) nepravilnosti, ki jih je ugotovilo sodišče, ne popravi za nazaj, ne glede na to, da se je nekdo za isto zadevo sicer pritožil pred odločitvijo sodišča.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer očita MDDSZ še zaostanke reševanja pritožb, ki so po njenem mnenju posledica slabih zakonskih rešitev, neustrezne organizacijske in kadrovske priprave ter tega, da odgovorni niso pravočasno reagirali, ko si se začele kopičiti.
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine zaradi izplačevanja socialne pomoči ali varstvenega dodatka pa se ji zdi prekomeren poseg v pravice posameznikov in predlaga zavarovanje terjatev na ustreznejši način.
Kot nerazumljiv opisuje Tone Dolčič, namestnik varuhinje, primer državljanke, ki prejema socialno pomoč, a je lastnica nepremičnin, vrednih okoli 600.000 evrov. Ker je država obremenila vse, je prosila, da bi eno prodala in odplačala svoj dolg do nje. Vendar uradniki na to niso pristali. »Določbe zakona so neživljenjske in bi jih bilo mogoče z minimalnimi spremembami narediti bolj prijazne ljudem,« meni Dolčič.
Na MDDSZ odgovarjajo, da je odprava zaostankov absolutna prioriteta, tudi z dodatnimi zaposlitvami in angažiranjem usposobljenih delavcev na ministrstvu. Prednostno rešujejo pritožbe, ki se nanašajo na denarno pomoč in varstveni dodatek ter tiste, ki se nanašajo na sodbo sodišča glede upoštevanja dohodka – primeri, ko zaradi prenizkega dohodka posameznik ni dobil odločbe Dursa in so upoštevali predlanski odločbo. Zagotavljajo, da bodo s spremembami zakonodaje, ki bodo začele veljati 1. septembra, odpravljene nekatere nelogičnosti.
