Tiskane izdaje
Kljub opozorilom, da ima lahko puščanje otrok v avtomobilu v vročih dneh tudi usodne posledice, so morali ljubljanski policisti v sredo iz avta reševati sedemmesečnega dojenčka. Pregretega in dehidriranega dečka so prepeljali na pediatrično kliniko, ga oskrbeli in poslali domov. A vse skupaj bi se lahko tudi tragično končalo.
Primeri, ko so starši v avtu »le za hip« pustili otroka, nato pa so ga mimoidoči ali policisti reševali iz pregrete pločevine, so se v minulih tednih kar vrstili – v Mariboru, Kranju, Ljubljani.
Policija ne vodi statistike o tem, koliko je primerov »puščanja otrok, starostnikov oziroma živali« v vozilu, vendar je zaradi hujše vročine letos več tovrstnih prijav kot lani. Starši pozabljajo, da se avto na soncu, ko izklopijo klimatsko napravo, hitro segreje na 50 stopinj Celzija ali več, kar zelo hitro vpliva na življenjske funkcije občutljivih ljudi in živali (dehidracija, vročinski šok ...). Obstaja tudi možnost, da se vozniku med »hitrim« opravkom zgodi nesreča, kar lahko še bolj ogrozi življenje.
»V vozilu (čeprav v senci) ni odgovorno puščati nebogljenih ljudi ali živali. Prav tako ni odgovorno puščati prižganega vozila in klimatske naprave, saj se lahko zgodijo nepredvidljivi zapleti, hkrati pa se motor še dodatno pregreva.«
Čeprav policija ne opaža, da bi število prijav bistveno naraščalo, »je vsekakor bolje biti previden in poklicati 'prehitro', kot biti brezbrižen in dopustiti nepopravljive posledice«. Vsem očividcem takšnih dogodkov svetujejo, naj najprej poskušajo opozoriti voznika na nevarne okoliščine, če je dosegljiv, šele nato pa naj pokličejo na telefon 112 ali 113. Sami naj ukrepajo le v skrajnem primeru.
Takšno neodgovorno ravnanje do otrok, starejših ali živali ima lahko poleg zdravstvenih tudi kazenske posledice. »Obravnava primerov je odvisna od okoliščin, ki jih policisti ugotovijo na kraju dogodka, in od nastalih posledic. Dejstvo pa je tudi, da se s številom primerov, predstavljenih javnosti, občutljivost in zavest ljudi povečuje,« pojasnjuje policija. V nekaterih hujših primerih takšno ravnanje prijavijo tudi pristojnemu centru za socialno delo, in če policisti prepoznajo elemente kaznivih dejanj, zoper storilce uvedejo kazenski postopek. Glede na naravo dejanja – ali gre za otroke, starostnike, živali – in drugih ugotovitev policistov je odvisno, za katero kaznivo dejanje oziroma prekršek gre.
»V večini primerov gre za malomarnost. Večina povzročiteljev v opisanih situacijah se izgovori, da so 'skočili le na krajši opravek',« pojasnjujejo na policiji.
Vzgoja za starše
»Samo malomarnost in brezbrižnost nista edina vzroka za takšne nesreče, sicer bi se to pojavljalo v drugačnih oblikah tudi med letom (otroci v mrzlih avtih, ko je zunaj –10, –15 stopinj).
Dopustniška evforija, visoke temperature in alkoholne pijače poleti vplivajo na naše kognitivne zmožnosti. Poleg osebnostnih lastnosti in vrednot vplivajo na to, na kaj se osredotočamo, kako močno in koliko časa posvetimo neki situaciji ter koliko smo sposobni oceniti tveganja oziroma posledice svojih dejanj,« pojasnjuje Andreja Rihter, psihologinja na CSD Ljubljana Vič-Rudnik.
Na podlagi enega dogodka je težko sklepati, da ti starši slabo skrbijo za svoje otroke, v primerih, ko se takšna ravnanja ponavljajo, pa gre velikokrat za slabo prepoznavanje otrokovih potreb, pravi psihologinja. »Če starši dovolj dobro vemo, kaj otroci v različnih starostnih obdobjih potrebujejo, lažje predvidimo nevarnosti in zagotavljamo varnost. Nihče od staršev se ne odloči, da bo slab. V ozadju so lahko različni vzroki, zakaj nečesa kot starši ne zmoremo. Če je težava samo to, da ne znamo, so dobrodošla izobraževanja.«
Ko CSD prejme obvestilo policije o neustrezni skrbi za otroka, se pogovori s starši in razišče vzrok dogodka, kakšna je na splošno skrb za otroke, kakšne so starševske kompetence, kakšne so značilnosti in potrebe otrok, našteva psihologinja. »Na podlagi tega center ugotovi, kaj družina potrebuje, da bo to stisko uspešno obvladala, in ponudi različne oblike pomoči. V urgentnih primerih policija in CSD sodelujemo skladno z zakonom o preprečevanju nasilja v družini, kjer je zanemarjanje tudi opredeljeno kot oblika nasilja,« pravi Rihterjeva.
O tem, da starši nujno potrebujejo »vzgojo«, saj medijska opozorila očitno ne zaležejo, je prepričan strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda. Priložnosti, da se naučijo pravilnega ravnanja, vidi v tečaju, kjer se starši pripravljajo na porod, pomembno vlogo bi morali imeti pediatri po rojstvu otroka, nato pa tudi vzgojiteljice v vrtcih. »Vsi ti bi morali starše poučiti, da otroka nikoli in nikjer ne smejo puščati samega v avtu,« pravi Kenda.
