Ko tehtnica že otroku kaže preveč

Evropa ji napoveduje bitko, v Sloveniji se delež pretežkih mladih zmanjšuje, največ jih živi v Zasavju in Pomurju.
Objavljeno
13. junij 2018 06.00
Posodobljeno
12. junij 2018 20.51
V korak s čezmerno težo gredo gibalne sposobnosti: kar desetina slovenskih otrok je gibalno slabo razvitih. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – V Evropi se je število debelih otrok in mladostnikov v dvajsetih letih podvojilo. Pretežak je vsak deseti mladi v Veliki Britaniji in vsak tretji v Italiji, na Malti in v Grčiji. Slovenija je ena redkih držav, v kateri se tudi debelost med mladino zmanjšuje. A še vedno je dobrih sedem odstotkov fantov in slabih šest odstotkov deklet pri nas pretežkih; debelih odraslih je skoraj petina.

Debelost je v Evropi resen javnozdravstveni in finančni problem. Po nekaterih ocenah je pri več kot milijon otrocih v evropskih državah zaznati srčno-žilna obolenja, kar pomeni toliko večje tveganje za razvoj teh in nastanek drugih – tudi rakavih obolenj – v starosti. Na kar 117 bilijonov dolarjev so v ZDA ocenili neposredne in posredne stroške za proračun zaradi debelosti, v EU pa so ti že pred več kot desetletjem presegli neverjetnih 30 bilijonov evrov.
 

Epidemije še ni konec


Epidemija pretežkih otrok od petega leta starosti in mladostnikov do 19. leta tudi v Sloveniji še traja; zmanjšala se je le pri 11- in 15-letnikih, na podlagi nacionalnih podatkov o debelosti pri odraslih – pretežkih je še vedno več kot 18 odstotkov odraslih Slovencev – pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da se položaj izboljšuje predvsem v družinah z višjim socialno-ekonomskim standardom, v tistih z nižjim pa še ne.

Trend vse večje debelosti se je pri nas ustavil leta 2010, zmanjšuje pa se zadnjih pet let, ugotavljajo na Pediatrični kliniki UKC. Sočasno se nekoliko povečuje tudi število podhranjenih otrok. Zanimiv je fenomen družinske debelosti, ki pogosto ni posledica dednih zasnov, ampak istih prehranjevalnih navad. Matjaž Kološa, strokovnjak s področja živilske tehnologije, meni, da je pri nas za prehrano mlajših še najbolje poskrbljeno v državnih institucijah, predvsem v vrtcih, kjer za sestavo jedilnikov skrbijo usposobljeni kadri: »Seveda so tudi že v vrtcih pogosto problemi pri usklajevanju zahtev prehranske stroke z željami otrok in staršev. Zaradi navad in običajev, ki jih otroci pridobijo v družini, so v vrtcih in šolah nekatere 'bolj zdrave' jedi nenavadne in nezanimive ter pogosto romajo v posode z odpadki.«

Epidemija debelosti se je zmanjšala pri 11- in 15-letnikih.
Položaj se izboljšuje v družinah z višjim standardom.
Povečuje tudi število podhranjenih otrok.

 

Pomurci in Zasavci najtežji in najmanj spretni


Podatki o prehranjenosti mladine, ki jih po regijah sistematično spremljajo na fakulteti za šport, pritrjujejo presoji NIJZ. Največji delež debelih mladih živi v Zasavju in Pomurju – to je na razvojno problemskih območjih z visoko stopnjo brezposelnosti in s starši vozači, ki se domov vračajo pozno popoldne, kar vpliva na prehranske navade otrok. Najtežji fantje tako »rastejo« v Pomurju, najtežja so zasavska dekleta, najvitkejša pa v gospodarsko najmočnejši osrednji Sloveniji in na Gorenjskem. V prehrani mladostnikov je po Kološi največji problem poseganje po izdelkih hitre, že pripravljene hrane, burgerjih, picah, pomfrijih, cenenih sendvičih, sladkarijah … v kombinaciji s sladkimi, večinoma umetnimi pijačami: »Seveda je staršem najlažje najstniku izročiti nekaj evrov, da sam poskrbi za prazen želodec, kaj pa bo ob tem vnesel v še razvijajoče se telo, hote ali nehote prezremo.«

image
Infografika: Delo


V korak s čezmerno težo gredo gibalne sposobnosti: kar desetina slovenskih otrok je gibalno slabo razvitih. Najbolj nespretni oziroma kot jih označuje stroka gibalno neučinkoviti so fantje in dekleta v Pomurju in Zasavju. Najbolj »fit« so njihovi vrstniki z Goriške.
 

Slovenija kot dobra praksa


Primer dobre slovenske šolske prakse je projekt Zdrav življenjski slog, ki mladim, ki to želijo, omogoča dodatne gibalne aktivnosti. V šolskem letu 2016/2017 je bilo vanj vključenih več kot 36.000 učencev ali dobra petina vse osnovnošolske populacije. To jesen ga bodo na 175 slovenskih devetletkah pilotno dopolnili s petimi urami gibanja na teden. Bitko proti odvečnim kilogramom pri mladih so te dni v sklopu projekta Stop napovedali tudi v dvanajstih evropskih državah. Evropska komisija bo za projekt, ki se bo iztekel leta 2022, odgovoril pa naj bi tudi na vprašanja, kako debelost preprečevati, namenila 9,5 milijona evrov. V projektu sodelujeta tudi ljubljanska univerza oziroma njeni fakulteti za šport in družbene vede ter NIJZ.

Sprememb se lotimo že danes

»Ljudje premalo sami pridelamo in pripravljamo jedi, ki bi morale biti čim pestrejše, lokalno in sezonsko naravnane, sveže, bogate z vlakninami in bioaktivnimi snovni ter z užitkom, počasi in v miru zaužite. Da pa bi ta ideal ne živel samo v teoriji, ampak tudi v praksi, se sprememb lotimo počasi, najbolj v krogu družine in že danes,« pravi Matjaž Kološa.