Ko Židan pusti svoje sledi – dobesedno

Dan z Dejanom Židanom: prvaka smo spremljali med kolesarjenjem po Zasavju. V kampanji bo SD prekolesarila več kot 1500 kilometrov.
Objavljeno
21. maj 2018 06.00
Posodobljeno
21. maj 2018 10.33
Med predvolilno kampanjo je težko zavračati želje volivcev, takšne, kot je »wall of fame«, pa sploh ne. FOTO: Suzana Kos
Vače – »Gremo? Moram priznati, da se mi pozna včerajšnjih 34 kilometrov na kolesu po zelo zahtevni progi med Kočevjem in Ljubljano. To čutim v nogah in … moja zadnjica je totalno fuč,« je tistega mokrega in hladnega majskega jutra priznal Dejan Židan, prvak SD.

Na kolesih sva se v družbi njegovih strankarskih kolegov odpravila iz geometričnega središča Slovenije v Vačah pri Litiji. Tistiega dne so se namenili prekolesariti pot do Litije, Zagorja ob Savi in Trbovelj ter vse do Hrastnika. Stranka se je odločila, da bo med kampanjo Slovenijo prekolesarila; stik z volivci je tako pristnejši. Vrh stranke kolesari s poslanskimi kandidati, na kolo so šli tisti, ki zmorejo, in teh je dobra polovica. Skupaj naj bi naredili več kot 1500 kilometrov, zdaj jih je pred njimi še slabih 200. »Čeprav moje telo ne kaže, se kar veliko ukvarjam s športom,« nam je razlagal Židan, medtem ko smo vozili po ozki cesti proti Spodnjemu Hotiču. Čeprav bi pričakoval, da bo med kampanjo izgubil kakšen kilogram, se to ni zgodilo – ob vsej utrujenosti in obveznostih, ministrskih in predvolilnih, ni izgubil niti dekagrama.

image
Tomi Lombar/Delo Dejan Židan spije do petnajst kav na dan. Kavo je spil tudi s prvakom NSi Matejem Toninom in bi jo (tudi) v povolilni koaliciji pil še naprej.


Med spustom z Vač proti magistralni cesti proti Litiji nas je pošteno pralo. V ekipi, ki v močnem majskem nalivu ni omagala, so bili tudi ministrica Anja Kopač Mrak, ki je povedala, da po navadi kolesari po Krvavcu in okoli njega, ter natrenirana evropska poslanka Tanja Fajon in poslanec v državnem zboru Matjaž Nemec, generalni sekretar stranke Dejan Levanič ter tudi podjetnik in poslanski kandidat Dušan Olaj. In ironman. Eden najzaslužnejših, da bo Slovenija prihodnje leto gostila triatlonsko tekmo v polovičnem ironmanu, je vzel v roke ministrico in našo novinarsko malenkost. Med spustom po mokri cesti naju je poučeval, kako izpeljati ovinke, da bi zagotovili čim boljši oprijem gum na cestišču. In skupaj z najinimi kolesi ostali celi. Za vstop v politiko se je Olaj odločil po dolgem premisleku. »Če te pokliče predsednik stranke in ti da možnost, da nekaj poskušaš popraviti, ne le kritizirati sistema, velja razmisliti. Če bi mu rekel ne, ne bi imel več pravice javno kritizirati. In niti ne pisati kritičnih kolumen.«

Ker se je dež okrepil, se je karavana odločila konec naliva dočakati pod streho gostilne v Spodnjem Hotiču, kjer je Židan spil eno od svojih okoli petnajstih kav na dan. Tolikšne količine kave očitno ne vplivajo na delovanje njegove srčne mišice in živčnega sistema, saj ustvarja vtis umirjenega in preudarna človeka. Kot tehtnica, kar po horoskopu tudi je. »Mokri smo, hladno je, a se ne damo,« je čivknila evropska poslanka in na mizo so priromali kozarci žganice. Kri je pognalo po telesu.

image
Tomi Lombar/Delo Dež nas pere, zebe nas, a mi se ne damo.


Kjer je Milan Kučan rekel »ne«


Dan so začeli z zborom v Vidrgi pri Moravčah, kjer je Židan pustil svojo sled. Dobesedno. Gospodar gostišča Pri Vidrgarju ga je zaprosil, da bi za njihov spominski zid v betonsko ploščo vtisnil svoje dlani. To prošnjo je gostinec že pred leti namenil tudi prvemu predsedniku Milanu Kučanu, a je tamkajšnji »wall of fame« (zid slavnih) za zdaj brez njegovih sledi.

Ko je naliv ponehal, smo pot nadaljevali. Do Litije in novega doma upokojencev. Med potjo se je spet močno ulilo in premočilo nas je do kože. Za nekaj minut je karavana postala pred novim objektom in izrabila priložnost za fotografiranje. »Brez pomoči ministrice doma ne bi bilo,« je razlagal poveljnik civilne zaščite Aleksander Gombač, tudi strasten jezdec in kandidat SD v litijskem volilnem okraju. V občini je tudi naselje Konj. Kraj je znan po vzreji konjev, ki so jih pri svojem delu potrebovali splavarji na reki Savi.

image
Tomi Lombar/Delo Dejan Židan pozira v Vačah.


Pot se je nadaljevala proti Šmartnemu in naprej proti Zagorju, kjer je kolesarsko karavano na trgu kljub močnemu nalivu pozdravila množica ljudi. Pogovor o strankinih idejah za prihodnost Slovenije je tekel »po zasavsko«, brez dlake na jeziku, in ljudje so povedali tudi kakšno krepko čez sedanjo politiko. A da »imajo socialdemokrati še kar jajca, da gredo med ljudi«. Kar jim štejejo v plus. Brez vodje poslancev SD Matjaža Hana, ki je karavano prišel spremljat od Zagorja in Trbovelj do Hrastnika, ni šlo.

Židan je ponosen na to, da je stranko okrepil in profesionaliziral. »Tudi na svetovni dan čebel sem zelo ponosen. Projekt sem vsebinsko izpeljal sam, ideja pa je prišla z vrha čebelarske zveze.« Projekt Svetovni dan čebel je po njegovem mnenju po vstopu Slovenije v EU in Nato ter OECD najuspešnejši diplomatski projekt, ki je Sloveniji zelo povečal prepoznavnost. In res. O njem je sredi minulega tedna med govorom v parlamentu govorila celo nemška kanclerka Angela Merkel. »Nemčija podpira svetovni dan čebel, k nam prihaja slovenski minister za kmetijstvo.« Menda se je zgodilo prvič, da je kanclerka v bundestagu omenila kakšnega člana našega vladnega kabineta. Židan je dan po tem podpisal sporazum o sodelovanju med državama na področju čebelarstva. Utrujen od volilne kampanje pa že komaj odšteva dneve do 3. junija.