Koalicija pod pritiskom nasprotnikov družinskega zakonika

Da sprejemanje družinskega zakonika poteka počasi in slabo, se strinjajo tako podporniki predloga kot nasprotniki. Malo verjetno je, da bo vlada tvegala še en referendum. Mitja Blažič iz kampanje Za vse družine meni, da na levici politične volje ni.

Objavljeno
19. januar 2011 19.37
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Ni še povsem jasno, do katere mere bo koalicijska četverica vztrajala pri sedanji dikciji zakona, je pa malo verjetno, da bo zaradi spornih členov tvegala še en referendum, po že napovedanih o pokojninski reformi in malem delu.

Civilna iniciativa za družino in zaščito otrok, ki jo po besedah njenega vodje Aleša Primca podpira več kot 60.000 ljudi, šteje za izjemen uspeh, da je vladna koalicija družinski zakonik uvrstila na dnevni red torkovih pogovorov. Po njihovem mnenju je k temu pomembno prispevala tudi velika množica pisem z izrazi nestrinjanja z zakonom, ki je v zadnjih treh dneh prispela na elektronske naslove politikov in mnogih drugih.

»Na levici ni prave politične volje, da bi celostno odpravili institucionalno diskriminacijo istospolno usmerjenih državljanov. To je realnost, v kateri živimo,« pa je menil Mitja Blažič, koordinator kampanje Za vse družine, ki združuje 12 različnih organizacij v podporo zakonu.

Tolikšnega sovraštva niso pričakovali

Ostro nasprotovanje zakonu Blažiča ni presenetilo. »Ker pravnih, socioloških, antropoloških, razvojno-psiholoških in socialnih argumentov ni, je bilo jasno, da bodo nasprotniki človekovih pravic istospolno usmerjenih ubrali pota populizma, ustvarjanja moralne panike, manipuliranja in laži. Različnim civilnim iniciativam in zunajparlamentarnim strankam je z uporabo različnih manipulativnih tehnik, po zgledu ameriške skrajno konservativne desnice, uspelo ustvariti tako skrajno ozračje sovraštva do istospolno usmerjenih, da bomo za sanacijo škode, ki so jo naredili, potrebovali nekaj let. V letu dni smo tako prek različnih skrbno pripravljenih akcij lahko okusili, kako daleč lahko ljudi pripelje sovraštvo, če se Rimskokatoliška cerkev odloči, da se bo aktivno vmešavala v politiko in zakonodajo. E-mobing podpornikov zakonika je samo ena v vrsti teh akcij, gotovo ni zadnja,« je komentiral Blažič in dodal: »Vedeli smo tudi, da je ta tema za nekatere stranke, ki so pristale pred pragom parlamenta, edino področje, na katerem še lahko mobilizirajo ljudi. Nisem pa pričakoval, da bodo za dosego svojih ciljev uporabljali tako necivilizirane mehanizme in sejali tolikšno sovraštvo.«