Tiskane izdaje
Ljubljana - Mandatno-volilna komisija je Državnemu zboru sklenila predlagati, naj na mesto predsednika vrhovnega sodišča imenuje vrhovnega sodnika Damijana Florjančiča. Za takšen sklep je glasovalo 11 članov komisije, proti pa jih je bilo pet. Stališči so sicer predstavili le v SMC in SDS. V prvi so napovedali, da bodo Florjančiča podprli, v SDS pa so mu podporo odrekli.
Damijan Florjančič bo novi predsednik vrhovnega sodišča, saj bo na tem položaju zamenjal Branka Maslešo. Tako kažejo naša poizvedovanja med poslanskimi skupinami pred današnjo sejo parlamentarne mandatno-volilne komisije.
Koalicija bo namreč podprla predlog pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da državni zbor nov šestletni mandat vodenja najvišjega rednega sodišča v državi zaupa sodniku kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, ki se je poleg sodnika civilnega oddelka tega sodišča Rudija Štravsa po tretjem razpisu potegoval za najvišji predsedniški položaj v sodstvu.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je v uvodu povedal, da se je med dvema prijavljenima kandidatoma na javni poziv za Florjančiča odločil, ker gre za kariernega sodnika, ki je opravil celotno pot od prvostopenjskega do vrhovnega sodišča, v vmesnem času pa je kot dodeljeni sodnik na ministrstvo za pravosodje opravljal tudi naloge, povezane z zakonodajnimi postopki ter področjem usposabljanja in izobraževanja. »Mislim, da gre trenutno za edinega sodnika na vrhovnem sodišču, ki je bil predsednik katerega od nižjestopenjskih sodišč«, saj je vodil Okrožno sodišče v Kopru, je dejal.
V programu, ki ga je predstavil, je Florjančič po besedah Klemenčiča izpostavil pomanjkljivosti v sodnem sistemu ter potrebo po njegovi večji učinkovitosti in preglednosti delovanja. »Poudaril je tudi pomembnost sodne prakse in učinkovitost notranje organizacije. To so bili ključni razlogi, ki so me vodili, da ga predlagam v imenovanje,« je dejal.
Simona Kustec Lipicer je povedala, da bodo v SMC Florjančiča podprli iz istih razlogov, kot jih je navedel Klemenčič, v SD pa so poudarili, da je imenovanje predsednika vrhovnega sodišča po njihovem prepričanju v prvi vrsti vprašanje sodne, in ne zakonodajne veje oblasti. Glede na to, da ima Florjančič podporo sodnega sveta in da njegove delovne izkušnje kažejo, da gre za kompetentnega kandidata, bo njihova poslanska skupina Klemenčičev predlog podprla.
Proti
Da ne bodo glasovali za Florjančiča, so poudarili v največji opozicijski stranki. V SDS pravijo, da imajo jasno »postavljene kriterije glede imenovanja kandidatov za sodnike in sodnice. Podpore SDS ne bo prejel noben kandidat, ki je bil udeležen v postopkih kršenja človekovih pravic, in noben, ki je bil sodelavec nekdanjih tajnih služb. Takšna imenovanja so nelegitimna.«
»Za SDS ni in nikoli ne bo sprejemljiv kandidat, ki je pri svojem delu kršil človekove pravice,« je dejal poslanec Vinko Gorenak. Opozoril je, da je Florjančič sodeloval v sodnem postopku v zadevi Patria, za katerega je »ustavno sodišče ugotovilo, da so sodniki sodili za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Vsi, ki so v tej verigi sodelovali, so zato kršili človekove pravice,« je dejal. Opozoril je tudi, da je DZ v tej zadevi predsedniku SDS Janezu Janši nezakonito odvzel mandat.
Podporo kandidatu bodo odrekli tudi nepovezani poslanci, saj menijo, da smo v državi že dalj časa priča krizi vodenja, ki se odraža tudi v krizi odločanja. »Na vodilna mesta v državi je po našem mnenju zato treba predlagati in imenovati takšne osebe, ki so v svojem preteklem delovanju že pokazale, da se v odločilnih trenutkih znajo odločiti, za svojimi odločitvami stati ter zanje tudi prevzeti odgovornost. Zagotoviti je torej treba ustrezno sledljivost karierne poti in predvidljivost imenovanja vodilnih kadrov, saj je prav od njih odvisno, kako se bodo uresničevali osnovni postulati države, ki je demokratična, pravna in socialna. Predlagani kandidat opisanih vodstvenih kompetenc ne izkazuje,« ocenjujejo nepovezani poslanci.
Šesti predsednik
V Združeni levici niso hoteli razkriti, kako bodo glasovali, v NSi pa se bodo glasovanja vzdržali. Toda to ne spremeni dejstva, da ima Florjančič zagotovljeno zadostno večino poslanskih glasov, saj za njegovo izvolitev zadostuje navadna večina glasov. Po napovedih sodeč bo torej Damijan Florjančič postal šesti predsednik vrhovnega sodišča po Francki Strmole Hlastec, Borisu Strohsacku, Mitji Deisingerju, Francu Testenu in Branku Masleši.
