Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes sta Metka Zevnik in Aleš Primc predstavila vsebino ustavne pritožbe, ki sta jo včeraj zvečer oddala v imenu koalicije Za otroke gre. Pritožila sta se zoper sklep državnega zbora, da ne razpiše referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D).
Državni zbor je prejšnji četrtek odločitev o zavrnitvi referenduma sprejel s 53 glasovi za in 21 glasovi proti, s tem pa se je tudi ustavilo zbiranje podpisov. Podporniki referenduma pravijo, da je bil sklep na vsebinski in postopkovni ravni protiustaven.
Po besedah Zevnikove so kot postopkovno neustavnost in nezakonitost navedli, da sklep o zavrnitvi referenduma »nima obstoječe pravne podlage in je tudi vzel napačno smiselno uporabo zakona o referendumu in ljudski iniciativi«. Dodajajo, da sklep državnega zbora, ki jim je bil posredovan, ni imel pravnega poduka.
Kot vsebinske razloge so navedli, da bi nedopustnost referenduma o ZZZDR-D predstavljala »zelo grob poseg v zajamčeno ustavno pravico do upravljanja javnih zadev in do pravice do referenduma«. Nadaljevala je, da novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni tista, ki bi odpravljala protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Sklep predsednika državnega zbora sicer navaja 14 zakonov, ki so diskriminatorni do istospolnih parov, vendar pa Zevnikova pravi, da je v takih primerih potrebno obarvnavati »vsak zakon posebej in ugotavljati ustavnost ali protiustavnost členov«.
V koaliciji Za otroke gre tako predlagajo, da ustavno sodišče sklep državnega zbora razveljavi ali odpravi. S tem bi se omogočilo nadaljnje zbiranje podpisov, pa tudi sam referendum.
Pobudniki pravijo, da so imeli premalo časa
Ustavna pritožba zaenkrat vsebuje 17 strani, vendar pa načrtujejo, da jo bodo lahko še dopolnili.
Primc in Zevnikova sta danes namreč poudarila, da so imeli za pripravo pritožbe premalo časa. »Ravnanje državnega zbora in njegovega predsednika ocenjujemo kot zlorabo oblasti. In sicer to ravnanje kaže na namero, kako onemogočiti pripravo tega pravnega sredstva in v nadaljevanju tudi ljudem odločanje na referendumu,« je dejala Metka Zevnik.
Pojasnila je, da sta s Primcem kot pobudnika referenduma obvestilo državnega zbora o sprejetem sklepu po elektronski pošti prejela že pol ure po končani seji, isti dan jima je bilo poslano še s priporočeno pošto, sklep pa je bil objavljen tudi v uradnem listu.
Vendar pa Zevnikova pravi, da je v sklepu manjkal pravni poduk, ki je bil zapisan šele v obvestilu. Zaradi tega ni bilo jasno, kdaj začne teči sedemdnevni rok za vložitev ustavne pritožbe, odgovor s pojasnilom državnega zbora sta prejela po dveh dneh, sledil je še vikend. »Nam je ostalo slabih štiri, pet dni za pripravo tega tako obsežnega pravnega sredstva, kot je ustavni spor, ampak hvala bogu nam je uspelo,« je dejala Zevnikova.Ker pa se jim zdi sedemdnevni rok prekratek, predlagajo, da ustavno sodišče določi nov rok, v katerem bodo pritožbo lahko dodelali in dodatno utemeljili.
Imena sodelujočih pravnikov niso znana
O tem, kdo jim je pomagal pripraviti ustavno pritožbo, Zevnikova in Primc nista želela govoriti. Dejala sta le, da je sodelovala skupina več kot desetih pravnikov, ki je delala brezplačno.
»Naši pravniki imajo nekoliko homolobifobije, torej bojijo se homoseksualnega lobija in se zato nočejo izpostaviti,« je dejal Primc in dodal, da je to lobij, ki je »zelo maščevalen in grobo napade mnogo ljudi«.
