Koalicijski krah zaradi zakona o državnih gozdovih

Vladni predlog za drugačno gospodarjenje z gozdovi po izteku koncesij bodo morali v parlamentu še precej dodelati.

Objavljeno
13. januar 2016 21.50
Ljubljana - Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano danes ni uspel končati obravnave predloga zakona o gospodarjenju z gozdovi v državni lasti, ki bo po 30. juniju, ko se izteče večina 20-letnih koncesij nekdanjim gozdnim gospodarstvom, na novo uredil gospodarjenje z državnimi gozdovi, za kar bo ustanovljeno državno podjetje. Nadaljeval jo bo jutri.

Glavna dejavnost novoustanovljene družbe bo gospodarjenje z gozdovi v lasti države, poleg tega pa bo lahko opravljala še druge dejavnosti, ki so potrebne za gospodarno in učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi, kot so organiziranje centrov za zbiranje oz. predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig.

Predlagani zakon, ki je doživel daljše koalicijsko usklajevanje že za obravnavo na vladi, bo v parlamentarni obravnavi, kot kaže, deležen še precejšnje dodelave. Predlagane dopolnitve zakonskega predloga, ki ima 50 členov, se nanašajo na več kot polovico teh. Med vloženimi amandmaji za dopolnjevanje predlaganega zakonskega besedila so poleg tistih iz opozicijskih vrst tudi koaliciojsko neusklajene dopolnitve, ki jih predlaga SMC.

Zakonski predlog je slab

Številne predlagane dopolnitve in tudi resne pripombe zakonodajno pravne službe državnega zbora na predlagani zakon - te se nanašajo pa se na pojmovno zmedo, na pomanjkljivo obrazložitev členov, na predvideno poroštvo države za najetje 20 milijonskega posojila novega podjetja, nejasnost, zakaj bo denar porabljen ipd.- so samo podkrepile razpravo, v kateri so poslanci in na sejo vabljeni opozarjali, da je zakonski predlog slab in da ne prinaša ustreznih rešitev za boljše gospodarjenje z državnimi gozdovi.

Po veljavnih predpisih mora odločitev o državnih poroštvih biti urejeno s posebnim zakonom, ki ga sprejme državni zbor, v tem primeru pa bi bila odločitev prepuščena zgolj vladi, kar pomeni, da bi s tem zakonom dobila vlada bianco pooblastilo za prevzemanje bančnih poroštev.

Samo Jereb, namestnik predsednika Računskega sodišča je kot problem izpostavil veliko javno finančno tveganje, tveganje državne pomoči; da bo novo podjetje poslovalo pod boljšimi pogoji kot posujejo sedanji koncesionarji. Javno finančno tveganje je tudi v povezavi s poroštvi, ki naj bi jih dajali zgolj za delovanje centrov za predelavo lesa - njihovo ustanavljanje je koalicijsko neusklajeno predlagala SMC -, ki bi za povrh konkurirali na trgu z obstoječimi predelovalnimi obrati. »Teoretično to lahko pomeni, da začnemo z državnim podjetjem jutri konkurirati neki Ikei,« je dejal Jereb.

Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, iz katerega bi prenesli upravljanje z državnimi gozdovi na novoustanovljeno podjetje, pa je poleg svarila o finančnem tveganju pri poroštvih države za najeta posojila opozorila tudi, da bodo določeni členi predlaganega zakona zelo težko izvedljivi v praksi.

Ker bo sklad še vedno zavezanec po zakonu o denacionalizaciji, ni jasno, kako bodo izvajali vračila gozdov, če bo njihov upravljalec drugi, negotovost povečujejo tudi izplačila odškodninskih zahtevkov iz naslova nezmožnosti uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, vrnjenih v postopkih denacionalizacije. Znesek sodnih in zunajsiodnih zahtevkov iz naslova denacionalizacije presega 36 milijonov evrov.

Sporni državni predelovalni obrati

V gospodarstvu se s predlogom novega upravljanja z državnimi gozdovi sicer strinjajo, a pod določenimi pogoji, je opozoril Igor Milavec iz združenja lesne industrije pri GZS. »Če nas bodo prepričali, da bo po 1. juliju, ko se iztečejo koncesije sedanjim koncesionarjem, oskrba z lesom normalna. Če bo oskrba motena, smo zadali lesnopredelovalni industriji najhujši udarec doslej,« je opozoril.

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) prav tako ne nasprotujejo ustanovitvi državnega podjetja za gospodarjenje z državnimi gozdovi, želijo pa predvsem, da bi to podjetje bolje oskrbovalo z lesno surovino že obstoječe lesne obrate v Sloveniji.

»Absolutno pa nasprotujemo, da bi to podjetje ustanavljalo podjetja v lesni verigi. Glede na to, da je bilo slabo zagotavljanje z lesno surovino že prisotno v preteklem obdobju, želimo da država nameni večji pomen in pomoč že obstoječim podjetjem, ki se že ukvarjajo s predelavo lesa in jim s tem omogoči, da se lahko razvijajo in zaposlujejo. V OZS ne vidimo prav nobene potrebe po tem, da bi država ustanavljala velike lesne sisteme« je poudaril predsednik OZS Branko Meh.

Še veliko odprtih vprašanj

V zvezi s predlaganimi rešitvami v zakonu je sicer odprtih še kar nekaj vprašanj, tudi glede upravljanja, o čemer se je v torek pri predsedniku vlade Miru Cerarju pozno v noč usklajevala tudi koalicija, a se ni uskladila. Za zdaj v osnutku zakona ostaja zapisano, da upravljavske pravice novega podjetja uresničuje vlada, vendar je SMC vložila dopolnila, s katerimi bi to vprašanje uredili ob upoštevanju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH).

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je na vprašanje Dela, zakaj se je zapletlo pri sicer že za vlado koalicijsko usklajenem predlogu zakonam odgovoril, da si tega tudi sam v celoti ne zna pojasniti, saj je bil dogovor sprejet po relativno napornih a uspešnih pogajanjih na vladi in da se vlagajo na ta predlog samo amandmaji, ki so koalicijsko usklajeni.

Glede dopolnila SMC, ki se nanaša na ustanavljanje družbe za predelavo, je dejal, da so se uspeli uskladiti, da ta naj ne bi ustvarjala konkurence obstoječim obratom. »Koalicija je zapisala, da to ni namen, sama dikcija zapisanega pa še vedno zbuja dvome, zato se bomo o tem še pogovarjali,« je povedal Židan in dodal, da so se uspeli uskladiti o zagotavljanju poroštva za najemanje posojila, da ga podeli vlada s soglasjem DZ.

Židan ne grozi z odstopom

Na vprašanje, ali drži, da bo odstopil, če zakon ne bo sprejet, je zatrdil, da zakon bo sprejet, sicer pa, da nima navade, da bi grozil in da tudi kot stranka ne grozijo, »saj imamo v državi dovolj drugih precej večjih in pomembnih problemov, čeprav je tudi državni gozd pomemben.«