Tiskane izdaje
Kočevje - »Na Kočevskem smo zbrali 300 starih sort jablan in hrušk,« pravi August Gril, predsednik Društva Kočevarjev staroselcev iz Občic in glavni pobudnik nastanka nove genske banke. Med 500 drevesi, ki so jih posadili ob Jezeru, jih je okoli 90 odstotkov s Kočevske, saj je bil glavni namen nove genske banke ohranjanje kočevske raznolikosti jablan in hrušk oziroma dediščine prvotnih prebivalcev, kočevskih Nemcev.
Cepiče so prinašali iz vse Evrope
»Kočevarji so kot krošnjarji od leta 1492 prehodili vso Evropo in po tradiciji so s teh poti domov nosili cepiče,« razlaga August Gril. Zaradi ostrega kočevskega podnebja so preživele le najbolj odporne vrste. Toda raznolikost sadnega drevja se je na Kočevskem ohranila tudi zaradi posebne zgodovine tega območja, saj je Kočevska z izselitvijo Kočevarjev v začetku 2. svetovne vojne ostala prazna. Potem, po vojni, pa je kljub novim priseljencem ostala redkoposeljena, številnih vasi pa niso ponovno naseljevali. Mnoge vasi in s tem številna sadna drevesa je prerasel gozd.
Nemoderni visokodebelni sadovnjaki
Napol pozabljeno Kočevsko so v veliki meri obšli tudi modni trendi, kar pomeni, da tod niso, tako kot so to že po prvi svetovni vojni počeli po Evropi, načrtno krčili takrat staromodnih visokodebelnih sadovnjakov in jih nadomeščali s plantažnimi. Še leta 1973 je Evropska gospodarska skupnost podpirala take ukrepe podpirala s posebnimi premijami.
»Na Kočevskem se je v nekdanjih kočevarskih vaseh, ki jih je mnogokje prerasel gozd, ohranilo sadno drevje, tudi če zanj šestdeset, sedemdeset, tudi osemdeset let ni skrbel nihče,« pravi August Gril.
Večkrat preverjeni rezultati analiz
Zgodba o tej kočevski dragocenosti pa se je začela pred kakšnimi osmimi leti. Takrat je August Gril v parlamentu Južne Tirolske predstavil zgodbo o kočevskih starih sadnih sortah, ki so se kot ostanki nekdanje kulturne krajine ohranile sredi gozda, brez človeške nege in skrbi.
»Štirinajst dni kasneje je prišla strokovna delegacija, ki je vzela vzorce tega sadnega drevja, vendar so to potem še trikrat, štirikrat ponovili, saj niso verjeli rezultatom,« opisuje August Gril in nadaljuje: »Naše stare sadne sorte imajo tudi do šestkrat več pozitivnih snovi - antioksidantov, biofenolov - kot običajne sorte.« Zato je začel z akcijo, da te stare sadne sorte ne izginejo, ampak se jih popiše in ohrani.
Genski potencial starih sadnih sort je v Sloveniji ogromen
»Nacionalno gensko banko imamo v katruziji Pleterje, vendar moramo imeti za ohranjanje te genske pestrosti - zaradi bolezni, škodljivcev in podobnega - več virov, kot je ta v Kočevju,« pravi Gregor Osterc z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki strokovno pomaga Augustu Grilu. »Slovenija ima izredno velik genski potencial starih sadnih sort in je celo večji kot v sosednjih državah, vendar pa je - to velja tudi za Kočevsko - ta bazni genetski material razdrobljen, tudi po gozdovih in gozdnih robovih,« še pravi Gregor Osterc.
Pestrost kočevskih starih sadnih sort so zbirali preko Društva Kočevarjev staroselcev in podjetja Gramat Gril tako, da so po širšem območju Kočevske zbirali cepiče hrušk in jablan. Potem so jih s pomočjo drevesnice na Štajerskem cepili na drevesca, ta pa so - sedaj so stara tri ali štiri leta - posadili v sadovnjak ob Jezeru. V dveh letih bodo oblikovala krošnjo, v petih do osmih letih pa bodo dala tudi prve plodove.
Genska banka je tudi začetek novih zgodb
Občicah in Poljanah so zasadili 2,5 hektarov velik sadovnjak z 340 drevesi, v Kočevju, na Jezeru, pa je sadovnjak velik 5,5 hektarov. »Druga faza bo zbiranje semenjakov, tako da bomo vzgajali tudi necepljena matična drevesa, saj se podlaga odraža tudi na drevesu,« pravi August Gril, ki razmišlja tudi o nadaljevanju zgodbe starih sadnih sortah oziroma o predelavi plodov v sokove, sadjevec, marmelade, jabolčnik... »A to bo le eden od projektov, ki jih pripravljamo glede biodiverzitete na Kočevskem,« še pravi.
