S Škotskega višavja (Highlands) danes poročajo o velikem uspehu, ponovni naselitvi šestih volkov , kar je za škotske naravovarstvenike zelo velik uspeh. V Sloveniji pa si bomo današnji dan zapomnili po ponovni naselitvi zobrov, petih odraslih samic in dveh mladih samcev v kočevske pragozdove.
En mesec za aklimatizacijo
Novi slovenski bizoni pripadajo vrsti evropski bizon oziroma Bison bonasus, ki je najbolj podobna ameriškemu bizonu. Dogovori o ponovni naselitvi v Slovenijo segajo že v leto 2012. Sodelujoči v projektu reintrodukcije SloZob, ki je leto dni potekal v okvirju mednarodne organizacije Rewilding Europe, so povedali, da so živali pripeljali iz Poljske (okolice pragozda Bialowieža) in Karpatov pred enim mesecem, ta čas pa so se živali na klimo pri nas navajale v obori na Kočevskem, ki so jo svojčas uporabljali za divje prašiče.
O tem, da so se v Slovenijo vrnili zobri, ki so na Slovenskem stoletja obstajali kvečjemu v knjigah, javnosti o tem niso obvestili, saj so se bali negativnega odziva oziroma nasprotovanja javnosti. Da bi javnost seznanili z namenom ponovne naselitve in o življenjskih navadah bizonov, bodo takoj po praznikih pripravili več predstavitev na Kočevskem, v Ljubljani in povsod tam, kjer želijo biologijo in ekologijo teh živali podrobneje spoznati.
Edini naravni sovražnik so volkovi
Da se bodo na življenje v slovenskih gozdovih zobri hitro privadili, njihovi »očetje« ne dvomijo. Ponovna naselitev bizonov ne pomeni le še večjo živalske pestrosti, pač pa pričakujejo, da bo opazovanje teh živali v naravi pomembno vplivalo na ekoturizem na Kočevskem oziroma na lovski turizem, saj so trofeje bizonov ene najbolj zaželenih trofej v Evropi.
Naseljene živali tehtajo od 350 do 850 kilogramov, človeku pa so nevarne le, če jih v gozdu preseneti ali izziva. Edini naravni sovražnik zobra so volkovi, ki pa plenijo praviloma le mladiče.
Bizoni so bili nekdaj pomemben del evropskih ekosistemov, tudi slovenskega, dokončno pa so z evropskih gozdov in step izginili med prvo in drugo svetovno vojno, iz naših gozdov pa že pred okoli tisoč leti.
Bizone so renaturirali že v Nemčiji, Bolgariji, na Poljskem ter v Romuniji in Ukrajini, nazadnje pri nas, dogovarjajo pa se tudi o ponovni naselitvi bizonov na Hrvaškem.