»Kočevsko-ribniška dolina lahko živi le od lesa«

V Kočevju se je končal prvi Festival lesa.

Objavljeno
14. november 2013 22.00
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje

Kočevje - V Kočevju se je včeraj končal prvi Festival lesa, kjer so predstavili tudi konkretne ukrepe, s katerimi nameravajo na kočevsko-ribniškem območju lesu povrniti veljavo, da bo ta naravna surovina ljudem spet zagotavljala možnost preživetja.

V Sloveniji je bilo leta 2008 v lesni panogi zaposlenih 20.400 ljudi, lani pa samo še 12.600. Direktor Inlesa in predsednik Upravnega odbora Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Andrej Mate pravi: »Trend upadanja zaposlenosti se nadaljuje, saj ta panoga na leto izgubi od 1200 do 1500 zaposlenih. Izgubljanje delovnih mest je precej hitrejše kot v celotnem gospodarstvu. Razmere so katastrofalne.«

Slovenska lesna panoga na leto ustvari manj kot milijardo evrov prihodkov, medtem ko imajo v Avstriji, kjer imajo na prebivalca dvakrat manjšo gozdnatost kot pri nas, štirikrat več zaposlenih v tej panogi in ustvarijo od osem do devet milijard evrov prihodkov.

Dijake poučujejo o lesu

Na kočevsko-ribniškem območju so odločeni, da tradicionalno pomembni surovini, ki je ljudem nekoč omogočala dostojno preživetje, zagotovijo nekdanjo veljavo. »Celotna kočevsko-ribniška dolina lahko preživi le od lesa,« pravi sekretar Območne obrtne zbornice Ribnica Pavle Hočevar. Sodeloval je pri vseh treh večjih projektih, s katerimi so v Ribnici nadgradili tradicionalno suhorobarstvo: s pridobitvijo geografske označbe Ribniška suha roba, z ustanovitvijo Rokodelskega centra Ribnica in s pridobitvijo Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Suhorobar.


»Poleg NPK Suhorobar bo šola pridobila še NPK CNC operaterja,« pravi ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje Meta Kamšek o zelo iskanih znanjih. CNC napravo bo šola imela v mizarskih delavnicah v obnovljeni stavbi Srednje šole Kočevje, ki bodo popoldne odprte tudi za podjetnike in drugo javnost. Dijakom pa širijo znanja še z novim predmetom Podjetništvo in projektnim delom, kot je naprimer Stol.


Kdo bo upravljal gozdove?


Prvič pa je bila predstavljena Strategija upravljanja gozdov v lasti občine Kočevje, ki jo je pripravil dr. Andrej Bončina z oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehnični fakulteti. V občini, ki je 83-odstotno prekrita z gozdovi, je 46.600 hektarov gozdov, od tega jih je osem odstotkov v lasti občine Kočevje. Pri strategiji, o kateri se bo še govorilo, je največ vprašanj glede oblike organiziranosti: bo občina sama upravljala svoje gozdove, bo to prepustila koncesionarju ali izvajala s pogodbenimi izvajalci, morda ustanovila podjetje. »Les ima zaradi predelave pomembno vlogo zaradi zaposlovanja ljudi, ker prispeva k BDP in – to je za Kočevsko še posebno pomembno – ohranja poseljenost in omogoča razvoj podeželja,« pravi Andrej Bončina.


Nova delovna mesta


Občina Kočevje je zdaj lastnica približno 4000 hektarov gozdov, ob zaključku vseh postopkov prenosa z države pa bo imela 4600 hektarov. »Zdaj je letni izkupiček iz poseka približno 300.000 evrov,« pravi kočevski župan Vladimir Prebilič. Toda občina noče prodajati lesa samo na panju, ampak mu bi rada dodala vsaj minimalno dodano vrednost: »Če 300 kubičnih metrov posekanega lesa pomeni eno delovno mesto in bi v občini Kočevje na leto posekali 270.000 kubičnih metrov, to pomeni 300 delovnih mest,« pravi Prebilič, ki je naštel konkretne ideje: lesno-tehnološki park, logistični center za biomaso, zagotovitev prostorov za razvoj lesno-predelovane dejavnosti in socialno podjetje za izdelavo pelet.