Koga bo shod za znanost nagovoril?

Jutri spet shod za znanost, tokrat pred stavbo SAZU na Novem trgu v Ljubljani.

tor, 17.04.2018, 08:00

Ljubljana – En dan pred lansko obletnico shoda za znanost, ki je bil, sodeč po ukrepih, ki so bili izvedeni, utemeljen in uspešen, je po odločitvi njegovega organizacijskega odbora letos sklican za 18. april. V podporo znanosti naj bi se po pričakovanju organizatorjev pred poslopjem SAZU na Novem trgu v Ljubljani zbralo vsaj tisoč ljudi, to je toliko kot lani.

Shod v podporo bolj cenjenega položaja znanosti naj bi prinesel predvsem ustreznejše financiranje. Toda na koga bodo v teh dneh, ko vlada končuje svoje delo, nove pa še nimamo, naslovili svoj glas? Tega vprašanja se očitno zavedajo tudi organizatorji. V nasprotju z lanskim zato letošnji shod za znanost ne bo organiziran kot pohod pred uradne ustanove, ki odločajo o usodi znanstvenoraziskovalne dejavnosti pri nas, ampak bo potekal na enem mestu, na Novem trgu v Ljubljani, ki ga na desni in levi obkrožata poslopji Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na vrhu pa je Narodna in univerzitetna knjižnica. Na torej simbolno pomembni lokaciji.

Shod zaradi nerazumevanja znanosti

Lanski shod za znanost je obrodil sadove: za leto 2017 in 2018 je namenjenih dodatnih 27 milijonov evrov proračunskih sredstev, po mnenju njegovega organizacijskega odbora pa je pripomogel tudi k pripravi spodobnega predloga novele zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti. Kaj odbor od shoda pričakuje letos?

»Za ponovni shod za znanost smo se odločili iz več razlogov,« pravi Oto Luthar v imenu organizacijskega odbora. »Delno nas je k temu napeljal globalni pohod za znanost, glavni vzrok za ponovno srečanje pa je strankarsko politično (ne)razumevanje znanosti.

Lani se je izkazalo, da tako vlada kot njena razvojna ministrstva (med katera sodi tudi resor za znanost) raziskovalnega dela še vedno ne vidijo kot najpomembnejšega pogoja za hitrejši sonaravni razvoj, ampak ga obravnavajo kot strošek. Strošek, ki bi ga po potrebi lahko nadomestili z uvažanjem znanja.«


Luthar je še poudaril, da si drugače izrazito nizkega proračunskega financiranja – na predlog ministrstva za finance naj bi po medresorskem usklajevanju predloga zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti proračunska sredstva za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) zamrznili pri 0,39 odstotka BDP – preprosto ni mogoče razlagati. »Pri tem ne zaleže noben argument, še najmanj pa ta, ki govori o vlaganjih drugih držav članic EU,« je dejal Oto Luthar in dodal, da nekatere države v znanost vlagajo veliko več, vse več pa jih znanosti namenja okoli en odstotek proračunskega denarja.

»Poleg tega se večina odgovornih vlad zaveda, da je uvažanje znanja lahko precej dražje, zato neracionalnega ravnanja večine slovenskih političnih skupin res ni mogoče razumeti,« opozarja Luthar.

Čas pred volitvami je primeren

Letošnji shod za znanost naj bi tudi opozoril na zavzemanje za nov zakon o raziskovalni dejavnosti. Luthar o tem pravi: »Osnutek, ki je obtičal v medresorskem usklajevanju, je dobra podlaga za ureditev preživelih organizacijskih oblik in ustrezno financiranje. Prav tako ni mogoče odstopiti od zahteve o urejenem urniku projektnih razpisov. To, da v neki državi letni razpis za projekte preprosto ni izveden, govori o izraziti nerazvitosti te države. Pa vendar se je v samostojni Sloveniji to zgodilo najmanj dvakrat.«

Razlogi za ponovni shod v podporo znanosti so torej očitni. Toda ali je te dni zanj pravi čas? »Glede na povedano smo prepričani, da ne bi mogli izbrati primernejšega časa, kot je čas pred volitvami, še posebno če vemo, da do pred kratkim večina političnih strank v svojih predvolilnih programih ni imela raziskovalne dejavnosti, koalicijske pogodbe pa so se praviloma zadovoljile s tremi, štirimi splošnimi frazami,« pravi Luthar.

Prijavi sovražni govor