Tiskane izdaje
Gospodarsko ministrstvo in vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko sta včeraj opravili »malo turnejo«, na kateri so predstavnikom v razvojnih svetih vzhodne in zahodne kohezijske regije predstavili izhodišča spremenjenega operativnega programa (OP) za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020 in jih prepričevali, da se jih že mudi podpreti. Najpomembnejši vzrok za spremenjeni OP je »tehnična prilagoditev«, s katero se skupna kohezijska ovojnica za našo državo iz pravice porabe med letoma 2017 in 2020 odebeli za dodatnih 56 milijonov evrov: večina, 36 milijonov, bo namenjenih vzhodni regiji, 1,3 milijona zahodni, za kohezijski sklad pa bo namenjenih 18,7 milijona evrov.
A enotne podpore v vzhodni kohezijski regiji, najsi je minister Počivalšek dobesedno prosil za soglasje k spremenjenemu OP, ker »tako ne moremo nadaljevati«, kar ni bilo. V vzhodni kohezijski regiji vztrajajo, da je nadaljnji teritorialni dialog mogoč le, če bodo ključni državni resorji privolili v njihova priporočila. To pomeni, pravi Ivan Žagar, predsednik »vzhodnjakov«, če bodo 450 milijonov evrov razvojnih sredstev razdelili po merilu razvojne ogroženosti. Ta govori v prid manj razvitemu vzhodu, od koder pogosto prihajajo tožbe, da gredo razvojni milijoni na zahod, zato se zmanjševanje razvojnih razlik in skladnejši razvoj države kot cilja odmikata.
Lilijana Madžar, predsednica razvojnega sveta zahodne kohezijske regije, očitke zavrača. Dejstvo pa je, da je razvojnega denarja v primerjavi s prejšnjim programskim obdobjem manj za vso državo. Po podatkih ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenke Smerkolj je bilo regijama med letoma 2007 in 2013 na voljo 600 milijonov evrov, ki so jih delili po kvotah: »Tako je bil volk sit in koza cela.« Dogovor za razvoj regij kot relativno nov instrument regionalne politike kvot ne pozna, posebna razvojna sredstva regijam niso več na voljo. Kljub temu bosta imeli regiji med letoma 2014 in 2020 poleg 457 razvojnih milijonov na voljo še 224 milijonov evrov iz celostnih teritorialnih naložb in razvoja podeželja ali skupaj 631 milijonov evrov.
Za povečavo klikni na grafiko.
Slovenija zaradi prilagajanja zamuja
Slovenija je zaradi prilagajanja na novost, ki se imenuje dogovor za razvoj regij, izgubila veliko dragocenega časa. Zdaj se nam mudi. Minister Počivalšek meni, da je najbolje, da projekte, ki jim je uspelo na prvem pozivu, vrednem 135 milijonov evrov, od teh je bilo 38 milijonov evropskih sredstev, Slovenija »zapre«, in hkrati objavi drugi poziv, ko bo na voljo še 250 evropskih milijonov oziroma »polnih« 450 milijonov evrov. A drugi poziv ne more biti objavljen prej, dokler se z njim ne bodo strinjali v obeh regijah, pa še takrat vse čaka trdo delo v vladi.
Nekateri med župani menijo, da dogovora za razvoj regij tudi do sredine leta 2018 ne bo, drugi spet opozarjajo, da imajo mestne občine v OP »še en, svoj OP« - zakaj ga ne bi imele tudi druge lokalne skupnosti? Tretji pristojnim ne zaupajo, saj da teritorialni dialog že do zdaj ni potekal po pričakovanjih. »Prišli smo na ministrstvo, kjer smo izvedeli, da za regionalni razvoj denarja ni,« je dialog opisal hrastniški župan Miran Jerič. Da so v Sloveniji žal občine nosilke regionalnega razvoja, so se strinjali vsi.
Jerič je eden od županov v razvojnem svetu vzhodne kohezijske regije, ki so v prvem pozivu dogovora za razvoj regij leta 2015 ostali popolnoma brez financiranja. Osmolili so se Pomurci, Zasavci ... Niti eden njihovih ključnih razvojnih projektov ni dobil podpore, zato ne skrivajo slabe volje. »Če bodo v drugem pozivu upoštevali število prebivalcev in merilo ogroženosti, jim bo morda lahko celo uspelo dobiti denar; a za več kot tri projekte, menim, da ne,« je za Delo povedal direktor zasavske regionalne razvojne agencije Tadej Špitalar.
Zasavci neuspešni
Leta 2015 je Zasavcem na pozivu povsem spodletelo: Trboveljčani z Mehaniko kot centrom kreativnih industrij, ki so ga zdaj nadomestili s projektom novomedijskega mesta, Zagorjani z letalskim športnim parkom in Hrastničani z industrijsko cono Steklarne (SH) ter Tovarne kemičnih izdelkov (TKI). Jerič računa, da bodo tri milijone evrov za sofinanciranje pametnih obratov SH in TKI, v katerih bodo ohranili 900 delovnih mest, pod »novimi pogoji« našli. Če ne bodo, ne bodo rušili stanovanjskih objektov, kjer v »getu« nasproti obeh onesnaževalcev živi 160 ljudi, ne bo njihove selitve in novogradenj. Če cona ne bo uspešna, bo to predvsem zavrlo razvoj obeh tovarn.
»Brez cone nam je onemogočena širitev, zaostrila bi se merila glede hrupa, to pa bi povzročilo nepotrebne dodatne investicije,« pravi prvi mož steklarjev Andrej Božič, ki pa je optimist, saj ima zagotovila, da bodo projekt v nasprotnem primeru »rešili drugače«.
