Tiskane izdaje
Koalicijski partnerji so danes znova zagotovili, da ni bojazni, da bi interpelacija zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc (vložila jo je SDS) prihodnji teden uspela. Odgovori, ki jih je ministrica pripravila, so po zagotovilih koalicijskih partnerjev ustrezni, ker da na slabo pripravljeno interpelacijo SDS (ki obsega več kot 200 strani, od tega okoli 180 strani novinarskih člankov) pač ni težko odgovoriti. A napovedi za ministrico kljub temu niso dobre; v koaliciji so se sporekli že ob noveli zakona o lekarniški dejavnosti, še bolj vroče bo, ko bodo dobili na mizo ključne reformne zakone v zdravstvu.
Koalicija ni usklajena
Ker so v odboru za zdravje konec prejšnjega tedna na predlog predsednika odbora Tomaža Gantarja (Desus) sprejeli sklep, da se pred drugo obravnavo zakona opravi še javna razgrnitev mnenj (verjetno konec novembra), je v ponedeljek vzrojil predsednik vlade Miro Cerar, ki je po sestanku stranke SMC izjavil, da v njej ne bodo odstopali od zdravstvenih reform. Ker v SMC dojemajo zakon o lekarniški dejavnosti kot enega od gradnikov te reforme, je bil Cerar negativno presenečen nad obnašanjem koalicijskih partnerjev, predvsem pa pričakuje javna pojasnila, zakaj so po nekajkratnih usklajevanjih in po potrditvi v vladi zakonu čez noč obrnili hrbet.
Na premierove besede se je odzval prvak Desusa Karl Erjavec, ki je stopil v bran poslancu Gantarju, tudi predsedniku odbora za zdravje in podpredsedniku stranke, ki je bil minister za zdravje v obdobju 2012-2014. »Če izboljšav ne bo, zakona Desus ne bo podprl, ker je skrpucalo in ustavno sporen,« je izjavil Erjavec.
Zakaj so se v koaliciji »udarili« ob zakonu o lekarniški dejavnosti, ni povsem jasno. V SMC trdijo, da s tem zakonom začenjajo uvajati prepotrebne izboljšave v opešani sistem javnega zdravstva (katerega del so tudi lekarne, organizirane prek javnih zavodov). V Desusu na drugi strani trdijo, da ni mogoče podpreti zakona, na katerega je vloženih več dopolnil, kot je v zakonu členov. Kot je danes pojasnil Gantar, bi bilo bolj smiselno, če bi v parlamentu prej sprejeli sistemske in prave reformne zakone (o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) in šele nato zakone, kakršen je o lekarniški dejavnosti.
Ozadje trušča
Ob koalicijskem trušču zaradi lekarniškega zakona ne bi smeli spregledati nekaj pomembnih dejstev, ki pričajo o številnih interesih, ki jih bo težko spraviti na skupni imenovalec. Ali kot je dejal član odbora za zdravje Jani Möderndorfer (SMC), je v lekarniški dejavnosti več različnih interesov, kjer se vrti veliko denarja, zato bi marsikdo rad, »da se nič ne spremeni ali pa da se vse drastično spremeni«.
Prvo dejstvo je, da se na trgu zdravil na leto obrne 600 milijonov evrov. Drugo dejstvo je, da gre od tega približno 440 milijonov evrov skozi lekarne, ki so organizirane prek javnih zavodov. V slovenskem sistemu lekarništva je 24 javnih lekarniških zavodov s 184 lekarnami in 44 lekarniškimi podružnicami. Poleg tega obstaja še 87 zasebnih lekarn z devetimi podružničnimi lekarnami in dve bolnišnični lekarni.
Infografika: Delo
Največji lekarniški sistem ima Lekarna Ljubljana (LL), ki je lani ustvarila največ prihodkov med vsemi lekarnami, in sicer 116 milijonov evrov. Dosega tudi največjo rast dobička, lani štiri milijone evrov, mariborske lekarne pa 1,7 milijona evrov. Obe lekarni sta tudi lastnici podjetij, ki se ukvarjata s trgovino z zdravili na debelo (LL Grosist, Farmadent).
Trgovci zdravil na debelo
In na tej točki verjetno pridemo do bistva zgodbe, saj novela zakona predvideva, da bi se vertikalne povezave v trgovini z zdravili od proizvajalca do lekarn prekinile. Če bi bil sprejet zakon, kakršnega je pripravila Milojka Kolar Celarc, bi se morale ljubljanske in mariborske lekarne odreči grosistični prodaji zdravil. Zato ne preseneča, da je o lekarniški dejavnosti spregovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković (Mestna občina je ustanoviteljica Lekarne Ljubljana), ki pravi, da je zakon slab, ker da je pisan proti Ljubljani in Mariboru. Na drugi strani bi prekinitev vertikalnih povezav koristila obstoječim veletrgovcem z zdravili, saj bi imeli manj konkurence, zato bi se lahko zdravila podražila.
Predsednik lekarniške zbornice Miran Golub, ki podpira lekarniški zakon, prav tako pa ne skriva, da je član SMC, meni, da je med številnimi ovirami, na katere je naletel zakon, ključno vprašanje vertikalnih povezav na trgu z zdravili. »Zaradi zelo nasprotujočih si interesov, na eni strani javnih zavodov, na drugi občin, je zakon vsebinsko težko pripraviti tako, da bodo vsi zadovoljni,« meni Golub.
