Tiskane izdaje
Prevalje – Eko hotel kmetija Koroš je specializiran gorsko kolesarski hotel, hkrati pa še ekološka kmetija. Do posesti na Jamnici s čudovitim razgledom na goro Peco se je treba že z avtomobilom precej potruditi. Najprej z glavne ceste Prevalje - Mežica zavijemo na odcep za Šentanel, nato po vijugasti, čedalje bolj ozki cesti v hribe.
Čez nekaj kilometrov, ko zmanjka asfalta, nadaljujemo po strmi gozdni cesti. Če ne obupate prehitro, se boste po par prašnih makadamskih kilometrih, strmih vzponih in ostrih ovinkih znašli na Eko kmetiji Koroš. Tudi brez navigacije se je nemogoče izgubiti, saj so vse kmetije ob poti dobro označene. Pa še en gotov znak je, da ste na pravi poti: nasproti vam vsake toliko časa pripeljejo kolesarji.
Lastnik hotela Dušan Štrucl Dixi je namreč ponudbo prilagodil prav kolesarjem, ki jim Jamnica in tudi vsa Koroška nudita neskončne možnosti za poganjanje pedal v naravi, po različnih terenih. Eko hotel Koroš je njihovo izhodišče, ki jim nudi vse, kar kolesar potrebuje: izposojo in servis koles, pralnico in sušilnico za oblačila ter usposobljene vodnike, ki poznajo poti in njihovo zahtevnost ter jih izbirajo glede na pripravljenost kolesarskih gostov.
Hrana raste kar za prvim ovinkom
Ker je posestvo Koroš tudi ekološka kmetija, veliko hrane, ki jo ponudijo gostom, pridelajo sami, pečejo tudi domač ržen kruh. Poleg dveh velikih vrtov in več polj imajo tudi petnajst glav živine. Stavbe ogrevajo na biomaso, imajo tudi svojo hidroelektrarno. Vsako leto se lotijo kakšne prenove, Dixi pa poudarja, da vse, kar obnovijo, ustreza ekološkim standardom.
Gostje prihajajo z vsega sveta
Eko hotel kmetija Koroš ima deset sob s skupaj dvajsetimi ležišči. Odprt je od aprila do konca oktobra, lani pa so v tem času imeli 1200 nočitev, gostje pa so bili iz 25 različnih držav z vsega sveta. Njihova ponudba ni omejena le na Koroško, saj se zavedajo, da morajo gostom ponuditi čim bolj raznoliko doživetje. Ker je med njimi veliko tujcev, jih popeljejo na kolesarske ture po vsej Sloveniji in po hrvaški Istri. Pri tem sodelujejo z lokalnimi kolesarskimi vodniki iz krajev, kamor pripeljejo goste. »Veliko gostov je najprej štiri dni pri nas, nato jih peljemo za štiri dni na Bled, v Kobarid, v Istro,« pove Dixi.
Edini, ki so se povsem posvetili kolesarstvu
Poleg kolesarjev so redni gostje tudi pohodniki ter različna podjetja, ki prihajajo na team building. Za kolesarsko specializacijo mora hotel zadostiti številnim kriterijem: nuditi mora kolesarske informacije iz okolice, na voljo mora biti nekdo, ki pozna kolesarske poti, obvezna je tudi kolesarsnica in zagotovljeno pranje in sušenje oblačil. Višje kategorije tovrstnih hotelov morajo imeti tudi določeno število koles za izposojo in zagotovljene usposobljene kolesarske vodnike. »V najvišji kategoriji specializiranih kolesarskih hotelov so hoteli, ki se povsem posvetijo kolesarjem in tudi živijo s tem in na ta način. V tej kategoriji smo v Sloveniji edini,« pravi Dixi. »Imamo tudi svoje prikolice, kombije za prevoz kolesarjev, specialno orodje, usposobljeno osebo za popravilo koles in organizirane kolesarske programe.«
»Želimo, da imajo od tega čim več tudi sosedje«
Specializiranega hotelirstva so se Štruclovi lotili v družinskem krogu, Dixi se s kolesarskim turizmom ukvarja že osemnajst let, kmetijo na Jamnici pa so sodelujejo pa tudi z okoliškimi kmetijami ter z lokalnimi ponudniki v krajih po Sloveniji in Hrvaški, kamor pripeljejo kolesarje v okviru svojih programov. »Ko gremo na Bled ali v Posočje imamo tam svojega lokalnega vodnika, kar se mi zdi bistveno, tako za dobre odnose z lokalnim okoljem, kot tudi zaradi varnosti kolesarjev,« pojasnjuje Dixi. Tudi doma sledijo enaki strategiji. »Moj cilj je, da ima nekaj od naše dejavnosti tudi čim več sosedov. Samo tako ne moremo vsega, tako pa lahko ponudimo delo komu od okoliških sosedov, pri njih kupimo tisto hrano, ki je sami ne pridelamo, goste usmerimo na kosilo na druge kmetije ali v restavracije. Naš cilj je, da se tako čim bolje vklopimo v lokalno okolje. Sodelujemo z najmanj petnajstimi turističnimi kmetijami in lokali.«
Programe prilagajajo vsakemu gostu posebej
Pri Dixiju ni vnaprej pripravljenih, standardnih programov. Za vsakega gosta pripravi nov program, prilagojen njegovim željam, času in sposobnosti. »Prvi dan ugotovimo, koliko določeni gostje kolesarijo, koliko so fizično pripravljeni, upoštevati pa moramo tudi vremenske razmere in nato zanje sestavimo program. To lahko počneš samo, če omejiš število gostov.«
Po zajtrku na kolo ali na pohod - lahko tudi do Bleda
Na srečo ima Koroška ogromno kolesarskih poti za vse tipe kolesarjev. Poleg obstoječih poti so jih nekaj začrtali tudi sami, Dixi pa je pripravil zemljevid, ki je v pomoč tako njihovim gostom, kot tudi drugim turistom širom Koroške in dlje. »Za naše lokalno okolje štejemo vse od Dravograda do Logarske doline. Na občinske meje se ne oziram,« doda Dixi.
Po zajtrku se gostje odpravijo na kolesarjenje ali na pohode, če želijo, jim na poti uredijo tudi kosilo. Po peti uri popoldne se vračajo na Jamnico. Če komu zmanjka moči za pot navkreber do hotela, ga pridejo v dolino iskat s kombijem. »V tem primeru lahko gredo dlje, saj jim ni treba skrbeti glede poti nazaj,« pravi Dixi.
Tudi za pohodnike imajo poleg okoliških poti pripravljeno posebno ponudbo - osemdnevno pohodniško turo od Jamnice do Bleda, od kmetije do kmetije, pri tem pa pohodnikom ni treba skrbeti za prtljago, saj jim to na kmetije, kjer prenočujejo, pripeljejo s kombiji.
Zahtevnim gostom se domačnost najbolj »dopade«
Ponudba, ki jo tržijo prek agencij za ameriški trg, sodi v višji cenovni razred in čeprav po tej poti na Jamnico pripeljejo premožne goste, Dixi ugotavlja, da si želijo predvsem domačnosti in preprostosti ter stika z naravo, razgled s posestva pa jih osupne. »Četudi jih nato peljemo v Istro, ki je nedvomno zelo lepa in kjer spijo v hotelih s štirimi zvezdicami, ankete pokažejo, da se jim tu bolj »dopade«,« je ponosen lastnik unikatnega hotela-eko kmetije. Ker je vse več asfaltnih in zelo prometnih cest, postaja kolesarjenje po naravi svojevrsten privilegij in kolesarji čedalje pogosteje iščejo takšne možnosti. Pri tem ne gre za ektremiste, ki se podijo po gozdovih, pač pa za običajne rekreativce. Makadam je tako zanje pogosto že zelo iskan luksuz.
Učijo odnosa do narave in izboljšanja kolesarska tehnike
Pri kolesarjenju po naravi pa je treba upoštevati določena pravila, o katerih goste brez izjeme podučijo na kolesarskih turah. Dixi našteje nekaj najpogostejših »grehov« neozaveščenih kolesarjev: »Pomembno je, da ne puščajo sledi s sunkovitim zaviranjem, da so v gozdu tiho, da se ustavijo, ko srečajo pohodnika, ga pozdravijo in se peljejo naprej, ne pa da mu pridrvijo za hrbet in ga divje prehitevajo, da se ne vozijo čez travnike... Pogosto niti pomislijo ne, zakaj nekaj ni prav, a ko jim razložimo, da na primer z vožnjo čez travnik kmetu uničijo krmo za živali, jim je vse jasno. Zato tudi nimamo nobenih težav.« Kolesarjem z nasveti pomagajo tudi do izboljšanja tehnike vožnje, saj je s pravilno tehniko tudi premagovanje vzpetin dosti lažje.
Ponudba za kolesarske družine kot tržna niša
Čeprav so specializirani za gorsko kolesarjenje, pa se po Dixijevih besedah pri njih oglaša čedalje več mladih družin z majhnimi otroki. »Trenutno je pri nas sedem belgijskih družin z majhnimi otroki, očetje so kolesarji in gredo vsak drugi dan na kolesarsko turo, vmes gredo skupaj na pohode.« Kot ugotavlja Dixi, je kolesarska ponudba za to ciljno skupino gostov velika tržna niša predvsem za okoliške turistične kmetije in ponudnike apartmajev. »Gre za mlajše generacije, ki zahtevajo drugačno, prilagojeno ponudbo za vso družino.«
Kolesarjenje prehiteva smučarijo
Prihodnost tovrstnega turizma, ki ni masoven, je v specializaciji, je prepričan Dixi. »Nekoč so gostje na turističnih kmetijah ostajali po deset, štirinajst dni. Tega zdaj ni več. Sedem dni je že veliko, običajno pa gre za tri ali štiridnevne postanke.« Tuji popotniki se nato odpravijo do naslednje destinacije, domači gostje pa pogosto prihajajo za vikende. Turizem v povezavi z gorskim kolesarjenjem je v nenehnem vzponu. »Že takrat, ko sem začel razmišljati, da bi odprl kolesarski hotel, je bilo tako, a takrat so mi vsi govorili, da sem nor,« se spominja Dixi, »zdaj pa se trend rasti samo še nadaljuje. Mislim, da bo kolesarjenje kmalu prehitelo smučarijo, če je že ni.« Primerjava je negotova zardi težavnosti pri merjenju podatkov, smučarje se da namreč natančno prešteti, pri kolesarjih je to težko. »A že če pogledaš avtomobile, ki vozijo skozi Slovenijo, in vidiš, koliko od njih ima prtljažnike za kolesa, ugotoviš, da je kolesarjenje že zelo množična dopustniška aktivnost.«
