Kolone s Hrvaško, kolone z Avstrijo?

Evropska komisija naj bi bila naklonjena podaljšanju nadzora – ministrica Györkös Žnidar: To bi bilo neupravičeno.

pet, 21.04.2017, 20:30

Ljubljana – Čez slab mesec bi se moral končati nadzor na notranjih schengenskih mejah, torej tudi med Slovenijo in Avstrijo. A iz evropske komisije prihajajo neuradni namigi o podaljšanju ukrepa. Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je prepričana, da bi bilo to neupravičeno.

Začasni nadzor na notranjih mejah v izrednih okoliščinah, ki ga je komisija uvedla ob migrantski krizi jeseni 2015, naj bi bil, po prvotnem načrtu, odpravljen do konca 2016. A še zdaj ni in menda je kar precej indicev, ki kažejo, da bi ga utegnili še podaljšati.

Ministrica piše Bruslju

Zato je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar včeraj pisala Dimitrisu Avramopoulosu, komisarju za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, in Fransu Timmermansu, prvemu podpredsedniku evropske komisije, pristojnemu za boljše pravno urejanje, medinstitucionalne odnose in pravno državo. V pismu ju je opozorila na stališče Slovenije, da so se okoliščine od uvedbe začasnega nadzora na notranjih mejah do danes bistveno spremenile.

Naslovnika je spomnila, da tudi evropska komisija ugotavlja, da se razmere v petih schengenskih državah, ki izvajajo začasni nadzor, umirjajo, saj se število ljudi, ki so jim oblasti zavrnile vstop, in število prošenj za mednarodno zaščito vztrajno zmanjšujeta.

»Poleg tega Evropska mejna in obalna straža od februarja 2017 zagotavlja pomoč Grčiji na severni zunanji meji, v kratkem se pričakuje tudi sklenitev dogovorov s Srbijo in Makedonijo o statusih, ki so potrebni za napotitev skupin evropske mejne in obalne straže v ti državi,« je zapisala.

Kljub tem dejstvom je ob prejšnjem podaljšanju 7. februarja komisija menila, da je teh pet držav članic zaradi velikega števila migrantov brez urejenega statusa v Grčiji še »izpostavljenih tveganju nezakonitih gibanj«. Györkös Žnidarjeva pa meni, da se lahko ogroženost schengenskega območja objektivno izkazuje predvsem s številom nedovoljenih prehodov notranjih meja.

Lani je Slovenija od avstrijskih varnostnih organov sprejela 76 tujcev, ki so v Avstrijo vstopili iz Slovenije, letos pa le 17. »Zanemarljive številke nedovoljenih prehodov notranje slovenske meje dokazujejo, da so naši ukrepi na meji učinkoviti,« je prepričana ministrica.

Nadzor na notranjih mejah nesmiseln

Smiselnost nadzora na notranjih mejah po njenem še dodatno zmanjšuje novela zakonika o schengenskih mejah, ki je uvedla sistematično preverjanje vseh potnikov na zunanjih mejah in povzročila dolge kolone na prehodih s Hrvaško.

Slovenija bo odločno nasprotovala morebitnemu predlogu za podaljšanje notranjih kontrol in zahtevala konkretne utemeljitve, napoveduje ministrica. Nadzor na avstrijsko-slovenski meji povzroča stalne zastoje vozil, predvsem pred predorom Karavanke, ima škodljive posledice za gospodarstvo, negativno vpliva na sodelovanje obmejnih regij in omejuje prost pretok oseb. Hkrati pa, piše Vesna Györkös Žnidar, pregledi na meji z Avstrijo niso prinesli pomembnejših ugotovitev, kar zadeva varnostna tveganja.

Doslej so v Bruslju upoštevali zlasti argumente Avstrije in Nemčije, predvsem s sklicevanjem na pomanjkljiv nadzor zunanje meje v Grčiji in razmere ob balkanski poti.

Prijavi sovražni govor