Tiskane izdaje
»Govorim lahko za čas našega mandata, in če bi imeli med seboj tako močne konflikte v senatu, si težko predstavljam, da bi komisija lahko kvalitetno izvrševala svoj mandat,« je dejal nekdanji član senata KPK Rok Praprotnik in s tem še najbolje opisal težke razmere v komisiji.
O njih smo se pogovarjali z več sogovorniki s področja boja proti korupciji. Strinjanje je skoraj plebiscitarno: gordijski vozel bo treba presekati, in to hitro. Javnih izjav niso hoteli dajati, tudi »diplomatskih« ne, največkrat z obrazložitvijo, da gre za stvari, ki jih morajo razčistiti znotraj KPK; pričakujejo pa tudi odločno vlogo predsednika republike. Eden od sogovornikov, denimo, je odgovoril, da glede na stanje, v katerem je KPK, »stavek ali dva, ki bi ju izrekel, ne bi mogla biti diplomatska, zato raje ne komentiram«.
»Ne vem, ali bi odstop kaj pomagal«
Članica senata KPK Alma Sedlar je predsednika republike na razmere v komisiji tokrat opozorila tretjič, od tega enkrat z javnim pismom. Pravi, da je v zadnjem primeru, torej pismu predsedniku, poziv, »naj nekdo vendarle nekaj naredi«. V predsednikovem uradu sicer pojasnjujejo, da je Pahor člane senata že vabil na pogovor ob prejšnjih konfliktih, Sedlarjeva pa poudarja, da se je to zgodilo novembra lani. Štefanec je takrat predsedniku zagotovil, da je vse v redu, po tem sestanku pa da se je vse vrnilo na staro.
Kaj torej pričakuje od Pahorja? »Da bi se vsaj izjasnil. Česa drugega verjetno ne more narediti. Verjamem tudi, da je v precejšnji zadregi,« pravi Sedlarjeva in dodaja, da bi se lahko predsednik »za začetek s Štefanecem vsaj temeljito pogovoril«. Konflikti, odhodi sodelavcev, porazna statistika pripada zadev, vse to kaže, da je tak pogovor nujen.
Bi odstopila sama? »O tem sem začela razmišljati kmalu po nastopu funkcije, ko sem ugotovila, kakšno je in bo stanje. A do pred kratkim, ko sem vendarle še lahko delala, nam je s sodelavci uspelo v relativno kratkem času veliko premakniti na področju preventive. Ne vem, ali bi moj odstop kaj pomagal. Morda bi po mojem odstopu našli nekoga, ki bi le kimal. Je to rešitev?« se sprašuje članica senata.
Iz včeraj objavljenega pisma predsednika republike Boruta Pahorja je očitno razbrati, da ne namerava upoštevati poziva članice senata in podpredsednice Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Alme Sedlar. Ta ga je včeraj pozvala k ukrepanju zaradi konflikta s predsednikom KPK Borisom Štefanecem, ki jo po njenem poskuša onemogočati in izločati iz procesov dela. Pahor člane senata KPK zgolj poziva k prizadevnemu in strokovnemu delu ter jih spominja na veliko odgovornost, ki jo imajo pred javnostjo. Po naših neuradnih informacijah predsednik republike delo komisije sicer ocenjuje kot pozitivno, torej je bolj na strani Štefaneca kot Sedlarjeve.
Komedija zmešnjav na KPK še kar traja
Nekdanji odvetnik iz Prekmurja Boris Štefanec buri duhove, vse odkar ga je predsednik republike Borut Pahor marca lani imenoval na mesto predsednika KPK. Kmalu po imenovanju se je namreč izkazalo, da Štefanec razen pravniške izobrazbe nima nobenih referenc s področja boja proti korupciji, nima vodstvenih izkušenj in nima mednarodnih izkušenj, potrebnih za sodelovanje s podobnimi institucijami v tujini, celo tujih jezikov ne obvlada. Nič od tega ni preprečilo predsednikovega podpisa pod imenovanje Štefaneca, čeprav je celo Pahor po imenovanju priznal, da bi − če bi mu postopek to omogočal − sam predlagal kakšno drugo ime. Povrhu se je nato izkazalo še, da je bil Štefanec v času kandidature član stranke Pozitivna Slovenija, ki je bila takrat še na oblasti.
Zaradi razkritja o Štefanečevi politični pripadnosti sta še pred začetkom delovanja senata KPK v novi sestavi iz protesta odstopila druga njegova člana Jurij Ferme in Darko Stare, s čimer je bilo onemogočeno delovanje KPK, Štefanec pa se je na vse pretege branil pred številnimi pozivi k odstopu. »Nikoli ne bom odstopil!« je vztrajal tudi po tem, ko ga je k »razmisleku« o možnostih uspešnega dela v KPK pozval predsednik Pahor. Slednji je na koncu imenoval nova člana senata KPK, novinarko Almo Sedlar in ekonomista Igorja Lombergerja. Medtem se je izkazalo, da so izbrisani magnetogrami zasedanja komisije, ki je predsedniku Pahorju predlagala kandidate za senat KPK. Ko je Štefanec tudi uradno prevzel funkcijo predsednika KPK, so v Financah razkrili, da se je sočasno pri banki dogovoril za novo, ugodnejše posojilo. Štefanec je pojasnil, da se je za zamenjavo posojil začel dogovarjati še pred kandidaturo za delo v KPK.
Le deset dni je deloval nov senat KPK, ko je namestnica Alma Sedlar že pozvala svojega nadrejenega k odstopu. Razlog je bil primer Alenke Bratušek, ko sta ostala člana senata KPK, Štefanec in Lomberger, brez nje izglasovala sklep, da je Alenka Bratušek ravnala v nasprotju z zakonskimi določbami o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, ko je kot predsednica vlade predlagala samo sebe za kandidatko za evropsko komisarko in o tem na vladi tudi odločala. Ko je nato prišlo v javnost še anonimno pismo s hudimi očitki na delo KPK, je Štefanec celo zaprosil tožilstvo, naj prouči, ali anonimka in poziv Alme Sedlar vsebujeta znake kaznivega dejanja. Sedlarjeva pa je vztrajala, da mora Štefanec odstopiti, saj da ni dorasel svoji funkciji.
