Š. Ro., STA
Ljubljana - Tako je vsaj po petkovem sestanku dejal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Po njegovih besedah je bilo na mizi kar nekaj predlogov, nekateri pa so zanimivi do te mere, da bodo do ponedeljka preračunali, kakšne so verjetnosti v okviru javnofinančnih možnosti.
Konkretnejši ne na vladni ne na sindikalni strani niso bili. Posedi je pojasnil, da so želeli preveriti, ali še obstajajo možnosti za rešitev nastalega spora. Pričakuje, da bo vladna stran vložila napore, pretehtala možnosti in našla tisti prostor, ki bo omogočil sporazumno rešitve tega problema. Po njegovih besedah je stavka nepotrebna, če bi lahko iste rezultate dosegli tudi brez nje.
"Na koncu bodo zagotovo tudi pogajanja, saj se še nobena stavka ni končala brez sporazuma o stavkovnih zahtevah," je v petek dejal za STA. Vprašanje pa je, ali bo to do ponedeljka, pred stavko ali po njenem začetku. Kot pravi, imajo svoje zahteve, pogajalski prag, pod katerega ne morejo, a so za dogovor.
V svojih zahtevah so v določeni meri pripravljeni popustiti, saj bi drugače "bili kot vlada", pravi. Vprašanje pa je, koliko in kje, kar je odvisno tudi od vladnih stališč. Vladi so dali protipredlog in glede na to pričakujejo približevalni predlog.
"Ta zgodba, ki je sedaj zunaj, ni zamrznitev plač," opozarja Posedi. Vsi ukrepi, ki jih je vlada predlagala, namreč zamrznitev po njegovih besedah daleč presegajo. Ob predlogu aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovora je namreč tu še sklep vlade, ki nalaga proračunskim uporabnikom, da za pet odstotkov znižajo sredstva, ki jih porabljajo v zvezi z delom.
"Trenutno je na mizi ravno toliko sredstev javnih uslužbencev, kot jih je vlada na začetku želela imeti, niti ero prihranka ni videti manj, kot je bil načrtovan," ugotavlja vodja pogajalske skupine 22 sindikatov. Z vladne strani pričakujejo pripravljenost, da prispeva v dogovoru nekaj več, kot računa zdaj. Stvari, ki so jih doslej dobivali na mizo, pa v ponedeljek zagotovo ne bodo podpisali.
Ne pristajajo na zniževanje plač
V Posedijevi skupini so sicer že v času pogajanj vlade z drugo skupino sindikatov povedali, da ne pristajajo na zniževanje plač in da želijo ohraniti neko minimalno dinamiko odprave plačnih nesorazmerij. Če tu ne bo možen prav nikakršen premik, predlogi zanje ne bodo nič bolj sprejemljivi, kot so sedaj, je še v četrtek dejal Posedi.
Pogajanj, na katere jih je vabila vlada, se ta del sindikatov ni udeleževal, so pa ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs predstavili svoje poglede in napovedovali, da bodo svoj protipredlog posredovali v roku, ki ga določa kolektivna pogodba. Svoj predlog aneksa h kolektivni pogodbi so vladi posredovali pred desetimi dnevi.
V njem predlagajo podaljšano obdobje za odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer namesto po četrtinah po osminah do oktobra 2013. Splošne uskladitve plač v letu 2011 tudi po njihovem predlogu ne bi bilo, v letu 2012 bi se plače uskladile, če bi inflacija presegla odstotek, in sicer za razliko nad tem odstotkom.
O drugih ukrepih njihov predlog ne govori. Ker bi pomenil povečanje mase plač za leto 2011, pa za vlado ni sprejemljiv. Je pa na zadnji seji vlada v dveh točkah - pri uskladitvi plač z inflacijo v letu 2012 in možnosti za dogovor o napredovanjih v omenjenem letu - nekoliko omilila predlagano vsebino aneksa in dogovora, ki ju je ministrica parafirala z vodjem druge sindikalne pogajalske skupine, predsednikom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimirjem Štrukljem.
Po tem predlogu bi izplačilo tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij zamaknili v leti, ki bi sledili letu, v katerem bi realna rast BDP presegla tri odstotke. V prihodnjih dveh letih ne bi bilo izplačevanja redne delovne uspešnosti, ohranili bi tudi omejitev pri višini izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Regres za letni dopust bi se v prihodnjih dveh letih izplačal v višini 692 evrov, tako kot leta 2010.
V letu 2011 ne bi bilo splošne uskladitve plač. V letu zatem pa bi se osnovne plače uskladile v primeru, če bi inflacija presegla 2,5 oz. po zadnjem vladnem predlogu dva odstotka, in sicer za nastalo razliko nad tem odstotkom. Pri napredovanjih, ki jih po prvotnem predlogu v prihodnjih dveh letih prav tako ne bi bilo, je vlada v četrtek nekoliko popustila; v letu 2012 bi namreč pred pripravo proračuna ugotovili, ali bi napredovanja lahko dopustili.
V KSJS v nasprotju s Posedijevo skupino večina pristaja na aneks in dogovor. Poudarjajo, da je čas za solidarnost. Menijo pa tudi, da gre za manj slabo od dveh slabih rešitev. Če za aneks in dogovor ne bo dovolj podpisov, je namreč ministrica napovedala novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Kot opozarjajo v konfederaciji, novela pomeni prenos odločanja o določanju plač na vlado, s tem pa bo močno okrnjen princip socialnega dialoga.
Besedilo novele, ki ga je ministrica minuli teden predstavila sindikatom, ni pa še prestalo dokončne odločitve na vladi, predvideva tudi konec plačne reforme na polovici. To pa pomeni, da zadnjih dveh izplačil odprave plačnih nesorazmerij ne bi bilo.
K podpisu aneksa in dogovora je ministrica sindikate povabila za ponedeljek ob 16. uri, uro pred tem pa jih je povabila na še en sestanek.