Koper - Danijel Starman in Joško Joras sta na včerajšnji tiskovni konferenci Civilne družbe za pravično mejo s Hrvaško opozorila, da se je v lokalnem časopisu (Primorski utrip) pojavil domnevni kompromisni potek meje. Ta predvideva, da bi naselja Škodelini, Bužini in Mlini s spornega ozemlja južno od Dragonje ostali hrvaški, prav tako današnja hrvaška kontrolna točka, naselje Škrile in igralnica Mulino. Predlagana meja naj bi šla natanko od kontrolne točke, za Jorasovo hišo (ki bi prišla v Slovenijo) in po meji krajinskega parka Sečoveljske soline do morja. Takemu predlogu civilna družba nasprotuje, ker je po Starmanu - nenačelen.
Poskušali smo ugotoviti, koliko je predlog verjeten in uraden, vendar nam to nikakor ni uspelo, saj so nam različni ljudje navajali vire, ki niso bili natančni. Takšen predlog je domnevno nastal pred dobrim mesecem, po obisku hrvaškega dela mešane diplomatske komisije, ki si je z Davorinom Rudolfom, Vladimirjem Iblerjem in bujsko županjo ogledovala prostor nedaleč od Jorasove hiše. Eni so kot vir navajali hrvaške novinarje, drugi Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva (Božo Dimnik je to zanikal), tretji pa krajane ob Dragonji. Danijel Starman je bil pri tem skrivnosten in je dejal, da je sam Borut Pahor zatrdil, da se državi intenzivno pogajata.
Prav tako je znano stališče mešane komisije, ki se je oktobra sestala v Umagu in napovedala dogovor o načinu urejanja meje med državama do konca tega leta. »Na ušesa nam je prišlo, da predsedstvo EU močno pritiska na Slovenijo, naj dokonča zgodbo s Hrvaško. Francoski predlog je v resnici povzemanje Ruplovega stališča, naj Hrvati dajo nepreklicno izjavo, da sporni hrvaški dokumenti ne pomenijo prejudiciranja meje. Hrvaška izjemno lobira, obljublja vse mogoče in uporablja različne metode za uveljavitev svojih stališč, hkrati pa govori o prijateljskih odnosih. Zato od predsednika države in zunanjega ministra zahtevamo, da sredin sestanek ne sme biti še en javni prikaz deklarativnega prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov, ampak jasna predstavitev državotvornih interesov slovenske države, ki temeljijo na mednarodnem pravu in načelu pravičnosti. Ne prositi, zahtevati morajo umik hrvaških policistov za mejno črto z dne 25. junija 1991,« je dejal Starman.
Meni, da je pravična meja po kopnem tista, ki zaznamuje 200 let staro občino Piran, torej s Savudrijo in Kaštelom vred. Reševanje težav s Hrvaško bo po Starmanovem prepričanju dolgotrajen proces, tudi zato, ker Hrvaška ni zmožna oblikovati državotvorne meje s Slovenije, saj ima preveč težav zaradi nerešenih vojnih sindromov. »Prepričan sem, da se bo na Hrvaškem zgodilo še marsikaj hudega,« je dejal Starman in pozval Slovenijo, naj ne hiti.
Še posebej nasprotuje oživljanju po njegovem »invalidnega sporazuma Drnovšek-Račan«. »Nemogoče se je resno pogajati, dokler ima Hrvaška okupiranega polovico Piranskega zaliva, takšen položaj na Muri in enajst spornih mejnih točk. Vprašanje meje mora Slovenija obravnavati v državnem zboru, o rešitvah je treba vprašati obmejne prebivalce. Če državno vodstvo ne sprejme izhodišč v državnem zboru, bo potreben referendum pred sprejemom Hrvaške v EU,« je še rekel Starman. (Iz sredinega tiskanega Dela)