Komu bodo zaupali vodenje onkološkega inštituta

Ljubljana – Svet zavoda Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, proti kateremu je predčasno odstavljeni generalni direktor prim. Janez Remškar novembra vložil tožbo, bo danes odločal o imenovanju njegovega naslednika. Med kandidati je tudi Zlata Štiblar Kisić.

Štiblar Kisićeva, nekdanja direktorjeva svetovalka za pravne zadeve, je kot vršilka dolžnosti zamenjala Remškarja, potem ko so jo člani sveta razbremenili njegovih sumov o pravnih anomalijah. Ravno zdaj pa je inšpektorski nadzor potrdil upravičenost teh sumov. Naj spomnimo, da je Janez Remškar lani od Štiblar Kisićeve zahteval, naj spiše odpoved delovnega razmerja dr. Eriku Breclju, ki je bil z Remškarjem v absolutnem interesnem navzkrižju, nazadnje zaradi očitanih kršitev delovnih obveznosti, vendar tega ni naredila. Takoj zatem je odpoved grozila tudi njej, saj je Janez Remškar na podlagi anonimne prijave ugotovil, da je gospa domnevno zagrešila kaznivo dejanje. Ker mu je – v nasprotju z določbami uredbe o plačah direktorjev in njihovih pomočnikov – dala v podpis odredbo za opravljanje nadur, ki so ji jih tudi izplačali, jo je suspendiral. Člani sveta zavoda pa so oktobra na zaprti seji postopek proti Štiblar Kisićevi ustavili, ji izrazili polno zaupanje in ji sočasno, za določen čas, zaupali vodstveno taktirko. To so Remškarju, s suspenzom, odvzeli že pred sejo.

Kdo je bil (ne)odgovoren

Takšno reševanje »kriznih« razmer na onkološkem inštitutu je vzbudilo kar nekaj dilem, na katere doslej ni bilo pravšnjega odgovora. Med drugim so se v javnosti nizala vprašanja o kompetencah članov sveta zavoda, ki so (»zaradi zaščite osebnih podatkov posameznikov, ki so bili v igri za vršilca dolžnosti generalnega direktorja«) zaprli sicer po poslovniku javno sejo, pa niti razprave niso posneli. Poleg tega je predčasno odslovljeni generalni direktor opozarjal na nenavadna oziroma sporna »pooblastila« omenjenega organa, da ustavi postopek zoper nekoga, ki ima domnevno na vesti nezakonito dejanje neupravičenega izplačila dodatkov za nadure.

A kljub temu je soglasje k predlagani predčasni razrešitvi Remškarja dala tudi vlada. Zato je zanimivo, da je bil, čeprav ni več na vodstveni funkciji, z vsebino zapisnika inšpekcijskega nadzora seznanjen med prvimi. O ugotovitvah inšpektorata za javni sektor, po katerih mora Štiblar Kisićeva neupravičeno prejeto plačilo vrniti, je obvestil tudi medije – tik pred prvo letošnjo sejo sveta zavoda, na kateri bodo člani tega nazornega organa onkološkega inštituta med štirimi kandidati izbrali najprimernejšega in vladi predlagali njegovo potrditev za štiriletno mandatno obdobje.

»Prevzemam objektivno odgovornost, zaradi popisa odredbe. Menim pa, da me je Zlata Štiblar Kisić zavedla, zato se sprašujem, kakšna je subjektivna odgovornost pravnice, moje pomočnice za pravne zadeve, ki bi morala poznati ali vsaj preveriti ustreznost takšne odredbe,« meni Janez Remškar. Vršilka dolžnosti generalnega direktorja, ki ne odločbe ne zapisnika niti včeraj še ni prejela, pa vidi problem drugje, kajti »zapisnik, proti kateremu ima OI pravico vložiti ugovor na inšpektorat za javni sektor, še ni dokončna listina in kot takšna tudi ne veljavna«. Da je zapisnik prejel Remškar, ki ni stranka v postopku, in ne vodstvo OI, pa, tako Štiblar Kisićeva, »kaže na zlorabo položaja inšpektorja oziroma koga od tam zaposlenih«.

Sicer pa se Zlata Štiblar Kisić v tej zadevi sklicuje na mnenje inštituta za javno upravo na pravni fakulteti kot na nedvomno avtoriteto pri tolmačenju tovrstnih predpisov. Po oceni inštituta očitanih nepravilnosti ni bilo, vendar inšpektor njihovega mnenja »ni ne omenil ne upošteval«, zato Štiblar Kisićeva njegovo tolmačenje razume kot »enostransko in osamljeno«. »Ta postopek ne more vplivati na mojo kandidaturo za generalno direktorico OI,« je prepričana vršilka dolžnosti generalnega direktorja in dodaja: »Če pa bi se pokazalo, da bi bilo za nadurno delo pomočnikov direktorjev res potrebno soglasje ministrstva, pa je za pridobitev soglasja odgovoren generalni direktor – to pa je bil tedaj Remškar in je torej postopek sprožil proti samemu sebi.«

Razmere se izboljšujejo

Ker je dr. Erik Brecelj zaradi po njegovem mnenju nevzdržnih delovnih razmer lani napovedal, da ne bo več operiral in da bo najverjetneje zapustil OI, nas je zanimalo, ali so se po njegovem mnenju razmere in razmerja na inštitutu, kjer je še vedno zaposlen, zadnje čase kaj spremenile. »Delam, operiram – v precej bolj normalnih okoliščinah kot prej. Sodelovanje s sedanjim predstojnikom sektorja operativnih strok je odlično. Zdi se mi, kakor da bi delal v drugi bolnišnici, še več, kakor da bi delal v drugi državi,« pravi Brecelj. Vendar pove, da se je na njegov račun pred kratkim pojavila še ena anonimna prijava varnostnega incidenta, »ki pa ga v resnici ni bilo«.

Ker je kirurg nadaljevanje dela na OI oktobra pogojeval z odgovori na vprašanja, ki naj bi jih poslal ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, nas je zanimalo tudi, kako je s tem. »Ministrici še nisem pisal, čakam na imenovanje novega generalnega direktorja. Na OI je treba ustvariti normalne razmere za delo, prenehati afere, tisti, ki jih sprožajo, pa morajo sprejeti odgovornost za to,« je prepričan kirurg. In svet zavoda, katerega član je tudi Brecelj, je po njegovem mnenju »na zelo dobri poti, da to doseže«. V začetku novembra 2015 so njegovi člani med drugim sklenili, naj se uvede upravni nadzor nad poslovanjem onkološkega inštituta v letih 2014 in 2015.