Tiskane izdaje
Trebnje – Trebanjski župan Alojzij Kastelic je vodstvu trebanjske komunale naložil oranje travnika ter nakup in sajenje semenskega krompirja na občinski zemlji tik ob romskem naselju Vejar. Kmetijski pospeševalci zaradi poznega sajenja močno dvomijo, da bo kaj zraslo.
Občina oziroma komunala je z nakupom razveselila Kmetijsko zadrugo Trebnje, saj so za 850 kilogramov gomoljev odšteli dobrih 280 evrov (33 centov za kilogram). Krompir je bil sicer že skoraj odpisan in bi ga lahko uporabili le za prehrano domačih živali na bližnjih kmetijah, smo izvedeli.
Na vprašanje Dela, ali kmetovanje v trebanjski občini spada med obvezne gospodarske javne službe, je direktor komunale Stanko Tomšič povedal, da sajenje krompirja spada v okvir drugih tržnih dejavnosti, ki jih naročnik plača. Dejal je, da komunalno podjetje ne premore pluga in tudi njihovi delavci »v zemljo niso vtikali krompirja«, saj je to delo opravil njihov podizvajalec.
Iz enega krompirja dva
Župan pridelek pričakuje septembra, toda Damjana Iljaš z oddelka za kmetijsko svetovanje na ljubljanskem kmetijsko-gozdarskem zavodu je razložila, da je krompir rastlina kratkega dne, zdaj pa je dan predolg, zato ne bo dobro rasel in posledično tudi pridelka ne bo. »To je isto, kot če bi v teh dneh posejali pšenico.«
Pojasnila je, da se šteje za dober pridelek, če pridelamo desetkratnik posejanega krompirja, povprečni pridelek je šestkratnik, za trebanjski krompir pa v najboljšem primeru napoveduje dvakratnik.
Alojzij Kastelic je za Delo povedal, da je sajenje krompirja projekt, s katerim želi občina naučiti Rome kmetovanja, za kar so svetniki v letošnjem proračunu namenili 2000 evrov. Sajenje krompirja in vse, kar spada zraven, pa bo stalo približno 900 evrov. Župan je napovedal, da bodo občinsko njivo, ki po opravljeni analizi spada med zelo kakovostne, že prihodnje leto razdelili med Rome, ki si bodo lahko uredili vrtove in tako poskrbeli za samopreskrbo, kar podpira tudi država. Kastelic želi z začetim projektom, ki je po njegovem prepričanju zametek socialnega podjetništva, spodbuditi razmišljanje Romov, da je mogoče z malo truda pridelati hrano.
Pravi, da je bila občinska namera podprta na vladni komisiji za zaščito romske skupnosti in na centru za socialno delo.
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh podpira občino in pričakuje, da bodo v novi evropski finančni perspektivi za take projekte zagotovljena sredstva in da bo občina ta projekt v okviru evropskega socialnega sklada nadaljevala.
Zakaj Romi niso sadili sami
Na naše vprašanje, zakaj so za izvajalca izbrali ravno komunalo, je odvrnil, da zaradi njihove usposobljenosti, saj občina kmetu ne more izdati naročilnice za to opravilo: »Komunala se je potrudila in najvišji strošek je bila cena krompirja. Upam, da bomo Rome le naučili kmetovati, kmetom pa prihranili slabo voljo.«
Predsednik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec pravi, da bi delovno akcijo še razumel, če bi krompir sadili Romi sami v sklopu programa socializacije in učenja, kako obdelovati zemljo. »Nesprejemljivo je, da so na njivo napotili komunalo. Ali je kaj čudnega, da potem Romi pričakujejo le, kaj bodo dobili, in ne, kaj bodo sami postorili za izboljšanje svojega življenja.«
