Tiskane izdaje
Ljubljana - Novinarjev in civilne družbe ne državni organi ne stranski udeleženci ne bodo mogli več ovirati pri dostopanju do informacij, za katere zakon določa, da so javne. To bo omogočilo hitrejše in enostavnejše postopke njihovega pridobivanja ter bolj učinkovit nadzor nad oblastjo.
Dopolnitev zakona o dostopu do informacij javnega značaja je zvečer prestala še sito državnega zbora. Poslanci so jo sprejeli s 45 glasovi za in nobenim proti. Nasprotniki so bili kritični zlasti do njegove morebitne protiustavnosti, na kar je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba, saj je onemogočanje sodelovanja stranskih udeležencev v upravnih postopkih po mnenju nekaterih v nasprotju s pravicama do enakega varstva pravic in sodnega varstva.
Zakona zato opozicijske SDS, NSi in Levica niso podprle, niti mu niso nasprotovale. V zadnji so menili, da bo predlog sicer olajšal dostop do informacij, toda na protiustaven način, zato se lahko zgodi, da ga bo razveljalo ustavno sodišče.
Eva Irgl iz SDS je opozorila, da je novinarjem dostop treba zagotavljati, ampak na način, ki ne predstavlja posega v pravice drugih. O skladnosti z ustavo so se spraševali še v NSi, kjer so opozarili tudi na problem skrivanja bančnih informacij, ki so pomembne za preiskovanje bančne luknje.
Levico pa je zmotilo, da država še vedno skriva podatke o nakupu rezilne žice za mejo, dogovoru z Madžarsko o drugem tiru in zakonu o Sovi.
Vendar so predlagatelji iz koalicije poudarili, da je pravica do dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, s čimer se je strinjala Ksenija Klampfer, državna sekretarka ministrstva za javno upravo, ki je dejala, da javnost informacij prevlada nad posamičnimi interesi posameznika po ščitenju njegovih podatkov.
Poenotenje prakse na vseh ravneh
Po besedah Anite Koleša, poslanke SMC, je prav ta pravica osrednjega pomena za odprto, pregledno in odgovorno delovanje javnega sektorja, saj vsakomur in pod enakimi pogoji omogoča prost dostop do informacij, ki jih hranijo organi države in lokalnih skupnosti, javnih agencij in skladov ter drugih oseb javnega prava.
Koalicija je spremembo vložila na predlog novinarskih organizacij in društva Transparency International, ki so se srečevale z oviranjem državnih organov pri dostopanju do omenjenih, za njihovo delo zelo pomembnih podatkov. Poleg tega jim je bila nenaklonjena spremenjena sodna praksa, saj so sodišča pri novinarjevih zahtevkih o dostopu do informacij o javnih uslužbencih v treh primerih odločila, da gre za kršitev zakona in naročila, da mora informacijska pooblaščenka v postopek vključiti vse subjekte, na katere so se informacije nanašale. Ti so nato v njih sodelovali kot stranski udeleženci.
Med osebnimi in javnimi podatki
Novela določa, da lahko odslej v omenjenem postopku kot stranka nastopa samo prosilec, denimo novinar, če gre za podatke, za katere zakon določa, da so javni. Poleg tega bo vsaka stranka nosila svoje stroške. Obstoječa ureditev je namreč stranskim udeležencem omogočala, da stroške svojega odvetnika, ki je bil upravičen do 140 evrov nagrade, priglasili prosilcu.
Čeprav je tudi poslanec Simon Zajc iz vrst SMC dejal, da bi lahko bilo omejevanje udeležbe v postopkih lahko sporno, je po njegovem mnenju še bolj sporno nesorazmerno nalaganje finančnih bremen novinarjem. Zaradi visokih stroškov, zapletenosti in dolžini postopkov, je bilo izvajanje zakona v nasprotju z njegovim namenom, saj informacija, na katero predolgo čakamo izgubi svojo vrednost, je pojasnil. Hkrati pa so bile na račun javnega interesa čezmerno zaščitene pravice javnih uslužbencev.
V društvu in sindikatu novinarjev, združenju novinarjev in publicistov in Transparency International, kjer so spremembe pozdravili, pričakujejo, da bo novela še naprej omogočala stransko udeležbo v primerih, ko lahko tisti, na katere se informacije nanašajo, vplivajo na odločitev organa.
