Konec nekritične cehovske solidarnosti

Ljubljana – V celotnem pravosodju ni institucije, ki bi, ko se njeni ljudje znajdejo v disciplinskih postopkih, v celoti odločala sama o sebi. Izjema je državno pravobranilstvo. Pravosodni minister Goran Klemenčič bo takšno prakso prekinil.

Odločitev petčlanske drugostopenjske disciplinske komisije državnega pravobranilstva v zadevi Bembič je dodobra vznemirila slovensko javnost. Prvič zato, ker je bil državni pravobranilec Lucijan Bembič za dvodnevno zamudo pri vložitvi tožbe na EU v zadevi ormoške tovarne sladkorja kaznovan z le enoletnim znižanjem plače za 20 odstotkov, država pa bo morala Bruslju v vsakem primeru vrniti 7,8 milijona evrov. In drugič zato, ker so v disciplinski komisiji zgolj pravobranilci, zunanjih članov pa ni. Zato očitki o nekritični cehovski solidarnosti niso bili neutemeljeni.

Nedopustno cehovstvo

»Dejansko je to odločitev, ki bi jo lahko označili za cehovsko. Državno pravobranilstvo je namreč edini organ med gradniki pravosodja, kjer tudi na zadnji stopnji ugotavljanja odgovornosti za morebitne napake odločajo sami, brez zunanjih ocenjevalcev, kar je značilno za cehovsko ureditev. V sodstvu ima na primer zadnjo besedo sodni svet, kjer so zunanji predstavniki, enako pri tožilcih. Tudi v primeru odvetnikov so na drugi stopnji disciplinske komisije vključeni vrhovni sodniki in predstavniki ministrstva za pravosodje. Enako je pri notarjih. Zagotovitev delnega zunanjega nadzora je ena od sprememb, ki jih načrtujemo s predlaganimi spremembami zakonodaje na področju pravobranilstva,« nam je na vprašanje, kako razume odločitev disciplinske komisije, odgovoril pravosodni minister Goran Klemenčič.

Ali je pričakoval strožjo sankcijo, ni povedal, je pa tudi nekdanji generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar, ki mu je julija potekel mandat in se zanj vnovič poteguje, za Bembiča predlagal razrešitev s položaja pravobranilca. Vendar se je Bembič na to pritožil in disciplinska komisija je julija sprejela dokončno odločitev; to je 20 odstotkov nižja plača za leto dni. To pomeni, da bodo Bembiču od 3800 evrov bruto plače vsak mesec odšteli 760 evrov. Pravobranilcu se sicer decembra izteče osemletni mandat, takrat bo tudi izpolnil pogoje za upokojitev.

Pravobranilec ovaden

Medtem ko je disciplinski postopek zoper Bembiča dobil epilog, pa ga kazenski še ni. Stranka TRS ga je namreč ovadila zaradi suma storitve kaznivih dejanj oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi. TRS je ovadbo vložil na ljubljansko okrožno tožilstvo, to pa jo je zaradi varovanja nepristranskosti odstopilo v reševanje koprskemu, saj je na ljubljanskem tožilstvu zaposlen Bembičev sin.

Nič več, kot je bilo

Ker se pravobranilstvu obetajo pomembne sistemske spremembe – pravobranilci naj bi postali državni odvetniki pod okriljem pravosodnega ministrstva, izgubili naj bi funkcionarski status in postali javni uslužbenci –, se bodo te dotaknile tudi disciplinskih postopkov. Predlog zakona o državnem odvetništvu tako našteva 23 kršitev službenih dolžnosti, od tega 13 hujših. O njih se bo odločalo dvostopenjsko, v disciplinski komisiji bodo sodniki, državni odvetniki in uslužbenci pravosodnega ministrstva.