Tiskane izdaje
Večerna seja parlemantarnega odbora za zdravstvo, posvečena nevzdržnim razmeram v UKC Ljubljana, je trajala pozno v noč. Točka preloma so tokrat intenzivne terapije, kjer je premalo postelj in premalo kadra. Sodu je izbilo dno dejstvo, da UKC ni plačal vseh nadur sestram, ki jih je premalo in morajo delati dan za dnem. Na eno intenzivno posteljo ima UKC 3,8 sestre, slovenski normativ je pet, evropski pa šest sester na posteljo. Toda, kot so opozorili vodilni zdravniki iz UKC in generalni direktor Simon Vrhunec, je podobno kritičnih točk v UKC še veliko.
Dejstvo je, da je UKC po številu obravnavanih bolnikov primerljiv z dunajsko univerzitetno bolnišnico, po številu zdravnikov, sester, skupnega števila zaposlenih pa zaostaja, denarja ima celo dvakrat manj od bolnišnice na Dunaju. »Pripeljali smo vam bolnika, to je UKC, vi ste konzilij, ki morate odločiti, ali ga boste zdravili vzdrževalno ali intenzivno, da bo ozdravel. Svojci, to je javnost, čakajo, kako se boste odločili«, je dejal poslancem prof. dr. Zlatko Fras, direktor interne klinike, tudi predsednik Združenja evropskih zdravnikov specialistov.
Seja je bila na trenutke precej polemična, saj navzoči niso mogli mimo dejstva, da ima zdravstvena blagajna 21 milijonov evrov plusa, vendar UKC ni plačala zdravljenja za 6600 bolnikov v lanskem letu, zato ima okoli 14 milijonov evrov primanjkljaja, ne more plačati zaposlenim vseh nadur, ima težave z dobavitelji. Vodilni zdravniki UKC in Slovenije so pripovedovali, da zdravijo bolnike na hodnikih, ker zanje ni prostora v sobah, z aparati iz blagovnih rezerv. »Kaj potrebujemo? Več protora, kadra in opreme«, je dejal prof. dr. Franc Strle, strokovni direktor infekcijske klinike, tudi predsednik Zdravstvenega sveta.
»Dolgo sem že v zdravstvu, a verjemite, da o tako hudih težavah niso iz UKC poročali še nikoli,« je dejal Andrej Možina, predsednik zdravniške zbornice. Vsi, tudi Tomaž Gantar, prejšnji minister za zdravje, zdaj pa predsenik odbora za zdravstvo, so si bili edini, da UKC in celotno zdravstvo potrebuje več denarja. Nujno potrebne so strukturne spremembe, sicer se bo zdravstvo zlomilo in to bo najslabše za bolnike.
Jani Möderndorfer iz stranke Zaab je menil, da je zdravstvo nujno dokapitalizirati kot banke. »ZZZS in ministrica pa morata povedati, kako,« je dejal.
Poslanca na skrajnih političnih polih - Jernej Vrtovec iz Nove Slovenije in Miha Kordiš iz Združene levice - sta poudarila, da v planskem zdravstvu ni prihodnosti. Nujno je treba spremeniti Zujf, da bo zdravstvo lahko zaposlovalo. Brez dodatnega denarja je sprememba Zujfa nesmisel, je menil bivši minister Tomaž Gantar.
Samo Fakin, direktor zdravstvene blagajne (ZZZS), pa je bil optimist: »Denar ne bo problem. Letos bo 110 milijonov evrov več«, je napovedal.
Navzoča je bila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. »Glede sester se bomo pogajali, analizirali stanje in naredili mednarodne primerjave. Imenovali smo že strateški svet zdravstvene nege,« je dejala. Kaj je treba storiti?
Prof. dr. Marko Noč, ki skrbi za intenzivne bolnike v UKC, je menil, da morajo biti ukrepi zares konkretni in točno datumsko določeni. »Jutri me bodo sodelavci vprašali, kaj smo dosegli. Kaj naj jim odgovorim?« je vprašal poslance.
