Tiskane izdaje
Javni zavod Športni objekti Maribor (ŠOM), ki upravlja tudi kopališče Mariborski otok, je vrsto let brez težav črpal vodo iz vodnjaka na otoku, vendar so se na Agenciji RS za okolje (Arso) zdaj odločili drugače. Konec leta so Mestni občini Maribor (MOM) zavrnili vlogo, saj so ugotovili, da se vodnjak nahaja na najožjem vodovarstvenem območju virov pitne vode, kjer je raba podzemne vode, razen za javno preskrbo s pitno vodo, prepovedana, je sporočila Verica Vogrinčič, na Arsu zadolžena za komunikacijo z javnostjo.
Po navedbah Vogrinčičeve to prepoved določa uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja: »Mariborski otok se razvojno opredeljuje kot rezervat posebnega namena za preskrbo s pitno vodo in zaščito kulturne dediščine, kar je s kopališko dejavnostjo združljivo le pod strogimi pogoji.«
Za težavo vedeli že novembra
Predstavnik Arsa je MOM na možnost, da lahko za polnjenje bazenov pridobi le vodno dovoljenje za odvzem vode iz javnega vodovoda, opozoril že na sestanku 17. novembra lani. A na MOM odgovarjajo, da niso stranka v postopku in da jo je z negativno odločbo seznanil javni zavod ŠOM. Upravljavcu kopališča so naložili, naj nemudoma izvede vse aktivnosti za pridobitev vodnega dovoljenja, saj je, kot je razbrati iz pojasnila MOM, on tisti, ki je s svojo neodzivnostjo povzročil izdajo negativne odločitve Arsa.
V ŠOM namreč niso oddali popolne vloge, sporočajo z MOM, po njeni dopolnitvi pa je Arso upravljavca povabil na sestanek in predlagal rešitev. Vendar se vodstvo ŠOM ni odzvalo na predlagane dopolnitve in Arso je postopek zaključil z negativno odločbo, trdijo na MOM.
»Postopek mora voditi MOM kot lastnica. Mi smo ji vse dokumente predali pravočasno,« je zatrdil direktor ŠOM Anton Knez. Odločitev Arsa pa je označil za nerazumljivo. »Doslej smo lahko vsa leta koristili vodo iz vodnjaka na otoku, tudi Mariborski vodovod ni imel nič proti temu, Arso pa se je pač odločil po svoje. Vodo bi morali zdaj pripeljati na otok, čeprav je voda že tam,« je dejal Knez.
Po njegovih besedah je ŠOM, ki kopališče upravlja od leta 2009, državi plačeval povračilo za uporabljeno vodo; od leta 2009 do 2014 so za potrebe delovanja kopališča na Mariborskem otoku načrpali 69.000 kubičnih metrov vode, za kar so ministrstvu za okolje in prostor oziroma Arsu plačali skupno nekaj manj kot 5200 evrov vodnega povračila.
Neživljenjska, birokratska odločitev
Kritičen do državne agencije je tudi direktor Mariborskega vodovoda Danilo Burnač: »Odločitev Arsa je neživljenjska, birokratska in škodljiva za prebivalce mesta in okolice,« je poudaril. Vrednost gradnje cevovoda na otok, speljali bi ga od križišča za Kamnico, je ocenil na približno 120.000 evrov, gre pa za okoli 600 metrov cevovoda s položitvijo čez most. Pri tem bi morali zgraditi še kanalizacijo z otoka proti Kamnici s prečrpališči za odpadno vodo.
Vodo iz vodnjakov na otoku, s katero so v treh mesecih kopalne sezone polnili bazene in jo uporabljali tudi za pitje, je tako kot vso vodo redno večkrat na dan pregledal nacionalni laboratorij (prej Zavod za zdravstveno varstvo Maribor), je pojasnil Burnač. In da je paradoks pri vsem skupaj še večji, po njegovih besedah Mariborski vodovod »redno črpa vodo na otoku, vendar gre ta voda najprej na vodarno na Vrbanskem platoju, od koder jo brez kakršnih koli težav distribuiramo v omrežje«.
Kot pravi Burnač, jih ne bi motilo, tudi če bi morali izvajati preskrbo otoka z vodo iz sistema Mariborskega vodovoda, saj je potrebna količina majhna v primerjavi z dnevno načrpanimi količinami, ki znašajo med 35.000 in 45.000 kubičnimi metri vode. Se pa, poleg finančnega vložka, postavlja vprašanje, ali bi lahko cevovod na otok speljali pravočasno, torej še pred začetkom kopalne sezone.
Cevovod bi teoretično zgradili v treh tednih
Sama gradnja cevovoda bi sicer res trajala le kakšne tri tedne, je ocenil Burnač, a pred začetkom del bi morali pripraviti projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje. Časovno pa to pomeni vsaj še dodaten mesec dni. Gradnja tovrstne komunalne infrastrukture je sicer v pristojnosti Mestne občine Maribor (MOM), ki bi torej morala zagotoviti potrebna sredstva.
»Nedopustno bi bilo, da edino javno poletno kopališče v Mariboru zaradi tega zapleta letos ne bi obratovalo,« je še dejal Anton Knez, ki je prepričan, da se to ne bo zgodilo, saj da bodo našli rešitev. Po njegovih besedah naj bi zdaj MOM podala ponovno vlogo za začasno vodno dovoljenje.
Mariborski otok naravno kopališče?
Dotrajano kopališče Mariborski otok sicer letos praznuje 85 let in že vrsto let čaka na obnovo. MOM je že v letu 2008 pridobila idejni načrt celovite ureditve Mariborskega otoka, a so se v županstvu Andreja Fištravca letos navdušili nad drugo rešitvijo, da bi na otoku uredili naravno kopališče. Bistvo tega je, da za čistočo in kakovost vode skrbijo naravni sistemi oziroma biološka čistilna naprava. Za ureditev je menda zainteresirano mariborsko podjetje Objem narave, ki sodeluje z avstrijskim podjetjem Biotop.
Kot pravijo na MOM, je ureditev naravnega kopališča na otoku ena izmed idej. »Ideje še preverjamo z vidika izvedljivosti in usklajenosti z veljavno zakonodajo. Vsekakor pa želimo v kopalno sezono 2016 vstopiti s prenovljenim kopališčem,« so sporočili z MOM. Zato bodo morali pravočasno objaviti javni poziv, so dodali, da bodo lahko z zainteresiranimi ponudniki izpeljali formalnopravno dovršen posel in da bo imel izvajalec dovolj časa, da investicijo do takrat realizira.
Če se bodo v prihodnje lotili urejanja naravnega kopališča, pa bodo očitno tudi v tem primeru potrebovali soglasje Arsa. Z Arsa so sporočili, da je za biološko čistilno napravo treba pridobiti dovoljenje, če je kapaciteta večja od 2000 populacijskih enot. Po podatkih ŠOM lahko kopališče Mariborski otok sprejme 2853 obiskovalcev na uro.
