Tiskane izdaje
Ljubljana – Trije fantki, stari dve, štiri in šest let, so v nedeljo ostali brez matere, ki jo je ubil njihov oče. Ta tragedija je spet sprožila vprašanja, ali sta varovanje koristi otroka in preprečevanje nasilja v družini ustrezno urejena v zakonu in praksi. Strokovnjaki opozarjajo na vrsto pomanjkljivosti.
Zgodbe o nasilju v družini, ki so se končale na najhujši možen način, žal niti v Sloveniji niso redke. Poleg sočustvovanja z otroki, ki so izgubili mater in nekateri tudi očeta, je pozornost usmerjena v to, ali bo za te mladoletnike s hudo travmatično izkušnjo dobro poskrbljeno. »V takih primerih je ponavadi center za socialno delo tisti, ki v prvi fazi prevzame skrbništvo, dokler se ne razišče, h komu bodo otroci šli. Pogosto izberejo rejništvo pri sorodnikih ali prijateljih, ki jim zaupajo, jih otroci poznajo in se tam dobro počutijo,« nam je pojasnila Ružica Boškić z direktorata za družino na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve; vedno upoštevajo koristi otroka in to, da sorojenci ostanejo skupaj.
Upoštevanje največje koristi otroka je temeljno načelo pri vseh postopkih, v katerih so udeleženi, bodisi ko ostane brez staršev bodisi je sam ogrožen, zaradi zanemarjanja, neprimernega ravnanja ali kakega drugega razloga. In prav zato strokovni delavci želijo, da bi se zakonske podlage za njihovo delo spremenile. Kar 39 let je že star zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v katerem o koristi otroka govorijo le trije ali štirje členi. Precej bolj konkretna so bila določila v družinskem zakoniku, ki pa je leta 2012 padel na referendumu. Med drugim je zakonik predvideval, da bi se socialni delavci osredotočali na strokovno obravnavo, odločitve o rejništvih, odvzemih, posvojitvah in drugih ukrepih pa bi sprejemala družinska sodišča. Tragedija v Celju je spomnila tudi na potrebo po spremembi zakona o preprečevanju nasilja v družini. Nevladne organizacije opozarjajo, da ukrep prepovedi približevanja ni dovolj, saj so kazni za kršitelje tako blage, da jih ne odvračajo.
***
V jutrišnjem tiskanem in spletnem Delu lahko preberete nadaljevanje zgodbe, kako CSD ravnajo v podobnih primerih in kako je urejeno razpolaganje s premoženjem mladoletnega otroka v primeru, ko ostane brez staršev.
