Korošcem grozi finančna katastrofa

Nezakonit odvzem zemljišč, dedinja od občin zahteva 1,28 milijona evrov

Objavljeno
21. maj 2014 08.40
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Dedinja Hermana Zimmerla Johanne Stockl od občin Ravne, Prevalje, Mežica in Črna zahteva 1,28 milijona evrov kot nadomestilo za leta 1972 nezakonito odvzeta zemljišča. Sodišče bo najprej razsojalo ali je zahtevek že zastaral. Če ni, občinam grozi odškodninski zahtevek, ki daleč presega njihove finančne zmožnosti.

Johanne Stockl, dedinja Hermana Zimmerla, je že leta 2009 dobila tožbo zoper štiri občine Mežiške doline (Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem), pravne naslednice nekdanje skupne občine Ravne. Sodišče ji je pritrdilo, da je bila kupo-prodajna pogodba iz leta 1972 za dobrih 30.000 kvadratnih metrov Zimmerlovih zemljišč na Prevaljah nična. Stocklova tako od občin zahteva 1,28 milijona evrov odškodnine, saj vračilo zemljišč, na katerih zdaj stojijo tovarna Lek, koroška avtobusna družba Koratur in Petrolov bencinski servis, ni več mogoče.

Neveljavna prodaja

Pri prodaji Zimmerlovih zemljišč, ki jo je sodišče označilo za neveljavno, so leta 1972 za začasnega skrbnika posesti imenovali Adolfa Černeca, ki je nastopil kot prodajalec, hkrati pa je bil predsednik takratnega sveta Krajevne skupnosti Prevalje, ki ga je imenovala občina Ravne (kupec). Černec je bil tako po mnenju sodišča v navzkrižju interesov, prav tako imenovanje skrbnika Zimmerlove posesti leta 1972 pravno ni bilo mogoče, saj je Zimmerl že leta 1951 umrl, kar pa je bilo občini menda neznano, zato je sklepala, da je živ, le da ga ne morejo izslediti. Čeprav Černec ni imel ustreznega pooblastila za sklenitev pogodbe, je Zimmerlovo posest, veliko 30.614 kvadratnih metrov, kljub temu prodal občini Ravne za (v današnji protivrednosti) komaj 300 evrov, pa še teh občina po zatrjevanju tožnice ni nikoli plačala.

Pogodba, leta 2009 razglašena za nično, je vsebovala tudi določilo, da se lastnika, če zemljišč ne bi hotel prodati, razlasti, zato naj bi šlo po mnenju tožnice za zaplembo. Občina Ravne je slabo tretjino pridobljenega zemljišča takoj prodala Tekstilni tovarni Otiški Vrh, dobri dve tretjini pa je brezplačno dobila družba Ljubljana Transport.

O delitvi odgovornosti

Ker je sodišče potrdilo nezakonitost omenjene prodaje, občine pa se s Stocklovo minula leta niso pogodile o plačilu zahtevane odškodnine, jo bo Zimmerlova dedinja poskušala izterjati s tožbo. Če ji uspe, občine čaka finančna katastrofa, že zdaj pa se Ravne, Prevalje, Mežica in Črna ne strinjajo o delitvi odgovornosti in morebitnih finančnih posledic za nezakonit postopek, izpeljan v nekdanji skupni občini.

Medtem ko se Črna, Mežica in Ravne sklicujejo na načelo domicilnosti (premoženje ter z njim povezane obveznosti in koristi po delitvi občin v tem primeru ostanejo v občini, kjer se premoženje nahaja – torej na Prevaljah), Prevalje zagovarjajo načelo solidarnosti, po katerem bi si občine sorazmerno porazdelile finančno breme, saj načelo domicilnosti po njihovem mnenju velja šele za obdobje po razpadu skupne občine leta 1991. Občina Ravne - Prevalje se je v dve samostojni občini razdružila šele leta 1999.

Ugovor na zastaranje

Zagovorniki toženih občin so zoper tožbo vložili ugovor zastaranja, zato je sodnica Sonja Tovšak na včerajšnji obravnavi odločila, da je v tem primeru »edino ekonomično in smiselno, da sodišče najprej odloči o zastaranju«. Zaslišanja izvedenca gradbene in kmetijske stroke in vseh štirih sedanjih županov bodo tako na vrsti šele po delni sodbi o zastaranju, če se sodišče odloči, da zastaranja še ni bilo. Prav tako bodo pri davčnem uradu preverili, koliko finančne koristi sta občini Ravne in Prevalje imeli od spornih zemljišč s preprodajo in pobiranjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od družb Lek, Petrol in Koratur. Odvetnik občin Mežica in Črna Miran Ocepek je pojasnil, da je ključno vprašanje, od katerega trenutka je ta rok začel teči. Če od trenutka sklenitve kupoprodajne pogodbe leta 1972, potem gre za zastaranje. Če pa sodišče odloči, da je ta rok začel teči šele od dneva pravnomočnosti sodbe, ki je potrdila ničnost omenjene pogodbe in s katero je Stocklova leta 2009 dobila pravno podlago za odškodninsko tožbo, potem zastaranja ni.