Tiskane izdaje
Dravograd – Koroške občine načrtujejo s pomočjo evropskih sredstev vzpostaviti regijski lesni center Ligna, za kar bi odkupile nekdanji industrijski kompleks v Otiškem Vrhu in prek javno-zasebnih partnerstev in s pomočjo evropskih sredstev omogočile lesarskim podjetjem povezovanje in skupen nastop, razvoj in trženje njihovih izdelkov.
Pospeševanje konkurenčnosti koroške lesne industrije so v regiji prepoznali kot enega ključnih ciljev za prihodnje finančno obdobje, zato so na pobudo sveta regije v Regionalni razvojni agenciji (RRA) pripravili strateški program, ki predvideva skupen nastop nosilcev primarne in sekundarne lesne proizvodnje ter razvoj novih izdelkov in sodelovanje na izobraževalni ravni. Vse to bi se dogajalo znotraj regijskega centra za vrednostno verigo lesa Ligna. Za njegovo vzpostavitev bi morale koroške občine v Otiškem Vrhu odkupiti 5,2 hektara velik nekdanji industrijski kompleks družbe Lesna - Žaga Otiški Vrh v stečaju, kjer že stojijo namenski objekti za lesno industrijo. Kompleks bi obnovili, komunalno opremili in v njem uredili tudi sodobni promocijski center in nakupovalno središče za les, kjer bi kupec na enem mestu dobil vse podatke o lesnih izdelkih in storitvah v regiji.
V Ligni bi odprli še razstavni prostor za izdelke regijskih proizvajalcev, multimedijski izobraževalni center in regijski logistični center za biomaso, s katero bi tudi ogrevali celotno območje. Pozneje načrtujejo še kogeneracijo za proizvodnjo elektrike. Do leta 2020 nameravajo z vsemi aktivnostmi v podporo lesni verigi s pomočjo Ligne ustvariti 440 novih delovnih mest.
Javno-zasebno partnerstvo
Naložba bi bila v prvih dveh letih vredna 2,34 milijona evrov, obetajo pa si 85-odstotno evropsko sofinanciranje. Vendar pa evropskega denarja za regijski razvojni program pred letom 2016 ne bo, industrijski kompleks v Otiškem Vrhu pa bo v okviru stečajnega postopka naprodaj že letos. Občine bi tako morale same zagotoviti sredstva za zagon projekta, a jih za letos v proračunih nimajo. »Če bomo hoteli pred letom 2016 kaj narediti, bomo morali iskati javno-zasebno partnerstvo. Vsi vlagatelji, s katerimi smo se pogovarjali, bi vlagali v proizvodnjo, v javno infrastrukturo pa ne oziroma jim možnosti tega niti ne dopuščajo,« je povedala direktorica RRA Karmen Sonjak.
Pri pripravi projekta so prečesali celotno področje lesne dejavnosti v regiji, ki obsega 263 registriranih poslovnih subjektov, večinoma manjših, ki skupaj s tremi večjimi zagotavljajo 1100 delovnih mest. »Pripravljeni so sodelovati med seboj, do 2020 pa načrtujejo za 41 milijonov naložb, kar ni zanemarljivo.«
Center že pred letom 2016
Občine bi tako morale zagotoviti lasten denar vsaj za odkup kompleksa, zemljišča pa bi lahko nato oddajale in pozneje tudi prodale družbam ali posameznikom, ki bi v lesnem centru zagnali proizvodnjo. »Prizadevati si moramo, da bi center vzpostavili že pred 2016,« je dejal župan Mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas. »Prek agencije za kmetijske trge bi morda lahko zagotovili vsaj vire za nakup zemljišča.« Predlagal je, naj občine ustanovijo skupno družbo, podobno kot so to storile z regijskim centrom za ravnanje z odpadki Kocerod, ki bi nato čim prej pridobila zemljišče, sicer bo prej prodano. V RRA so pripravili tudi nadomestno lokacijo, ki pa ni tako ugodna kot žaga v Otiškem Vrhu, ki že vključuje vse potrebno za zagon dejavnosti, stoji na industrijskem območju ob železniškem tiru, na geografskem stičišču treh dolin in v bližini avstrijskih transportnih poti.
Koroški župani nameravajo na eno prihodnjih sej sveta regije povabiti ministra Dejana Židana in Metoda Dragonjo, ki jima nameravajo načrt za Ligno predstaviti in se pogovoriti o možnosti njegovega izvajanja. Strateškemu načrtu bodo dodali še investicijski program, da bodo lahko kandidirali tudi za državna sredstva. Kot je dejal Čas, bo Koroška le tako lahko kandidirala za enega od bodočih lesnih centrov v državi.
