Tiskane izdaje
Ljubljana – Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana in njen župan Zoran Janković sta pred nekaj dnevi dobila štiri predloge mestnih svetnikov Mete Vesel Valentinčič, Aleša Kardelja (oba DeSUS) in Tomaža Ogrina (Zeleni), kako v prihodnosti bolje skrbeti za Koseški bajer, ki je sicer del Krajinskega parka Tivoli-Rožnik-Šišenski hrib in je posebej zaščiten z mestnim odlokom. Pri tem pa je nerodno, ker so z njimi namigovali, da bi bilo lahko zaradi nevarnih cianobakterij v bajerju ogroženo zdravje ljudi, da bi bilo treba omejiti ali celo prepovedati hranjenje rib in čim prej določiti upravljavca.
Take dramatične sklepe so namreč sprejeli na okrogli mizi, na katero niso povabili Ribiške družine (RD) Dolomiti, ki ima že dolgo koncesijo za upravljanje jezera. Okrogle mize v organizaciji svetniškega kluba DeSUS in omenjenih mestnih svetnikov s pomenljivim naslovom Koseški bajer – grožnja zdravju? so se udeležili tudi strokovnjaki. Med njimi sta bila biologinja Vida Spazzapan Brelih in raziskovalec ter znanstvenik prof. dr. Bojan Sedmak, ki sta opozorila na dokazano navzočnost nevarne cianobakterije. Vendar se ribiči iz RD Dolomiti z dvema od štirih sklepov nikakor ne strinjajo.
Tajnik RD Dolomiti Franc Možina je povedal, da je žalostno, da organizatorji ne vedo, da njihova družina, ki ima trenutno 74 članov, Koseški bajer upravlja že več desetletij. Popolnoma se je strinjal s predlogom udeležencev okrogle mize, naj MOL z opredelitvijo javnega interesa zagotovi redni obdobni nadzor kakovosti vode v 3,4 hektara velikem umetnem jezeru tako z javnozdravstvenega kot ekološkega vidika. Enako je tudi z ugotovitvijo, da je bajer kot del krajinskega parka postal atraktivna točka z mnogo obiskovalci in je zato v javnem interesu, da je kakovost vode pod rednim strokovnim nadzorom institucije, ki bi jo pooblastila agencija za okolje (Arso). Med drugim tudi zato, ker so imeli predlansko pomlad manjši pogin rib in kljub opravljenim analizam niso mogli ugotoviti vzroka.
RD po njegovem tudi ne nasprotuje, da se preveri in preverja, ali so v vodi navzoče za zdravje ljudi in živali nevarne substance ter da MOL v primeru ogroženosti nemudoma opozori na nevarnost in sprejme takojšnje ukrepe za sanacijo stanja. Pri tem je opozoril, da po njegovem vedenju bajer obstaja vsaj 50 let in da je bila nekoč njegova najnižja točka na 11 metrih globine, danes pa je zaradi nanosov mulja iz potoka Mostec, ki ga napaja na zahodni strani, in odpadlega listja globok le še od dva do tri metre.
Ribiči redno čistijo le iztok iz jezera in odpadke, ki jih ob jezeru (zlasti na novi leseni plaži) za seboj puščajo ekološko neozaveščeni obiskovalci. V vodo in obrežno vegetacijo pa ne posegajo, saj za to niso pooblaščeni oziroma jim tega ne dovoljuje odlok o krajinskem parku. Ker z jezerom živi že od mladosti, Možina ve, da do zdaj dno ni bilo očiščeno še nikoli. Kljub temu da je bilo v preteklosti v jezero speljanih tudi veliko kanalizacijskih cevi iz okoliških hiš, pa za grozečo nevarnost zastrupitve ljudi in živali s toksičnimi cianobakterijami sliši prvič. Prepričan je, da bi ga bilo dobro v bližnji prihodnosti očistiti vseh usedlin, se pa zaveda, da bo to težko izvedljivo, saj je, denimo, že čiščenje veliko manjšega bajerja Tivoli stalo več kot 400.000 evrov.
Ribiči dežurni krivci
Precej ostro je tajnik RD Dolomiti zavrnil predlog, da »naj MOL na podlagi predhodno pridobljene strokovne analize po potrebi omeji ali v celoti prepove hranjenje rib v Koseškem bajerju«. Ribiči ne smejo postati dežurni krivci (podobno kot na Bledu) za stanje jezera. Hrane za privabljanje rib, ki jo ti vsako leto zmečejo v bajer, namreč še zdaleč ni toliko, da bi omejitve ali prepovedi lahko izboljšale njegovo »zdravstveno sliko«. Po njegovih podatkih vsako leto prodajo le 1000 dnevnih (in nočnih) dovolilnic, večina ribičev pa zaradi drage ribje hrane in vabe v vodo ne zmeče niti uradno predpisane maksimalne količine za en lovni dan. Ta je po nedavno sprejetem pravilniku o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah omejena na pet kilogramov (od tega največ kilogram živalskega izvora). Je pa res, da k temu veliko prispevajo tudi obiskovalci, ki s kruhom krmijo vse številnejše race in par labodov.
