Kot je unikaten MotörCity, je unikaten tudi motocikel

Eden od obiskovalcev glasbenega festivala se bo domov odpeljal z unikatno predelanim hondinim motorjem.

Objavljeno
23. avgust 2017 23.10
Luka Lamut z svojim motorjem,Ljubljana Slovenija 23.08.2017 [Portret]
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Bluesrockovski MotörCity bo konec tedna sklenil poletno glasbeno dogajanje v Tolminu, piko na i festivalom pa bodo prireditelji postavili z izjemnim darilom: nekdo od obiskovalcev bo namreč dobil unikatno, povsem predelano hondo gold wing. Nastala je v delavnici Krakenhead Customs iz Ljubljane, ki jo vodita Rok Likar in Luka Lamut, s katerim smo se tudi pogovarjali o predelavi.

Kako je nastal Krakenhead Customs?

Predvsem je plod ljubezni do motociklov, še posebej starodobnikov, in želja po ustvarjanju unikatnih, drugačnih in samosvojih motociklov. Za oba, ki sestavljava ekipo Krakenhead, je to predvsem hobi, ki prinaša veliko veselja in možnost lastnega izražanja skozi različne oblike in materiale. Doslej sta bila v okviru Krakenheada ustvarjena dva motocikla, oba na osnovi legendarnih Kawasakijevih Z-modelov iz sedemdesetih let. Vsak izmed naših motociklov dobi prav posebno ime, in tako sta nastala Kawasaki KZ 650 Green Glory in Kawasaki KZ 1000 Red Rooster.

Kako ste prišli v stik s festivalom in zakaj ste se odločili pokloniti takšen motor?

Iskreno, predvsem prek glasbe, saj sam sodelujem v blues rock bendu Stray Train, ki na festivalu tudi nastopa. Beseda je dala besedo, pivo idejo in tako je padla odločitev o Blueberry Bomberju ter festivalski nagradi.

Zakaj ste se odločili prav legendarno hondo gold wing spremeniti v Blueberry Bomberja?

Prav tako, kot je unikaten festival Motörcity, je unikatna tudi naša predelava že tako legendarne prve izvedbe hondine gold wing. Iskali smo motor, ki se ga ne loti vsak, saj prav to prinaša tisto zanimivost in ekskluzivnost predelave. Vse elemente motorja smo želeli nadgraditi, posodobiti, narediti zanimivejše. Ko je padla odločitev, da bo to Blueberry Bomber, ni bilo več poti nazaj, čeprav je bila trnova.

Kaj je bil največji izziv predelave?

Nedvomno pridobivanje vseh potrebnih delov za obnovo agregata. Motocikel je že tako dokaj redek, rezervnih delov pa že dolgo časa ne izdelujejo več. Tako se je začelo mučno iskanje delov po vsem svetu. Ležaje za mašino sva dobila iz Nemčije, Avstralije, ZDA ... Poslala sva več kot 80 elektronskih sporočil in poizvedb. 

Pravzaprav pa ni dela, ki ne bi bil obnovljen, predelan in narejen po meri za Bomberja. Omenim lahko tudi po meri narejena platišča, moderne prednje vilice, Weberjeve uplinjače, ki prihajajo iz starega porscheja. Ponosni smo na po meri narejen usnjen sedež in oblazinjenje prednje maske, ki vsekakor dvigne predelavo na najvišjo raven.

Se bosta težko ločila od motocikla?

Absolutno! Najprej sva predelavo načrtovala v precej manjšem obsegu, a sva se takoj zavedela, da se lahko z delom izkaževa, saj gre za promocijo. Res upam, da ga bo dobil nekdo, ki bo znal ceniti najino delo. Upam tudi, da nama bo v prihodnje kdo tudi naročil kaj podobnega.

Koliko bi lahko za Bomberja iztržili na trgu in koliko sta vložila vanj?

Hja, v tujini gotovo veliko, v Sloveniji pa je vprašanje, ali bi sploh lahko našli kupca. Ko je bil Blueberry Bomber na razstavi v Londonu, je bilo zanimanja kar precej. Motor je bil predstavljen tudi na največjem portalu za takšne predelave Bike Exif. Največ je bilo gotovo vloženega dela. A kot rečeno, gre za resen hobi, želja po predstavitvi širši publiki, lastni promociji in uveljavitvi na »custom« sceni pa je tudi pripomogla k sodelovanju s festivalom Motörcity.

Kdo so kupci takšnih motociklov?

Večinoma kreativni posamezniki srednjih let, za katere motocikel iz trgovine ne pomeni izpolnitve njihove ideje o izvirnosti, drugačnosti in osebni ekspresiji. Predvsem gre za enostavno dejstvo, da imaš motocikel, ki je čisto tvoj in ga tvoj sosed ali kdorkoli drug nikoli ne bo imel.

Kako razvita je dejavnost predelave motorjev s ponudbo in povpraševanjem pri nas? Ali ste usmerjeni predvsem na tuje trge?

Tudi v Sloveniji verjamem, da se v določenih segmentih predelav lahko kosamo s svetovno elito. Dejavnost je pri nas glede na tujino gotovo v povojih, a se odpira. Zanimanja je največ iz tujine, tudi pri nas ga je dovolj, a se največkrat kar hitro konča pri denarju.

Ali razmišljata, da bi se predelave motorjev lotila za preživetje? Je dovolj kruha v tem poslu? Bi se lotila tudi avtomobilov?

Iskreno povedano – zelo težko. Oba imava redni službi, trg v Sloveniji pa je za takšne unikatne izdelke resnično majhen. Hkrati tudi ne vem, ali si res želim takšnega stresa kot v teh zadnjih mesecih. Avtomobili so seveda tudi mamljivi, predvsem ameriški starodobniki in starejši porscheji, a prostorska omejitev trenutno ne omogoča takšnih podvigov. Morda pa res kdaj v prihodnje, a prva ljubezen so gotovo motocikli.