Kot tavžentroža, za skoraj vse »bolezni« na trgu

Tržni inšpektorji pri ugotovljeni nepravilnosti običajno najprej izrečejo opozorilo ali opomin, saj hočejo delovati preventivno.

Objavljeno
09. februar 2017 18.50
Direktorica tržnega inšpektorata republike Slovenije Alenka Grlič. V Ljubljani 9.2.2017[Alenka Grlič.tržni inšpekorat.nadzor trga.finance]
Božena Križnik
Božena Križnik

Ljubljana – Tržna inšpekcija je kot tavžentroža, pravi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, zdravilo za vsakršno bolezen. Da bi zagotovila urejenost trga, mora nadzorovati izvajanje več kot 150 predpisov z najrazličnejših področij. Kot izhaja tudi iz poročila za leto 2016, obseg pristojnosti in opravljenega dela še naprej raste, število inšpektorjev pa se zmanjšuje.


Preventiva v prvem planu

»Trudimo se, da tržni inšpektor ne bi bil nebodigatreba, ampak da bi ga javnost in tisti, ki jih nadzira, dojeli kot nekoga, ki skrbi za red na trgu in dobrobit potrošnika. Ne da zgolj išče nepravilnosti in z globami polni proračun, ampak deluje preventivno, doseže, da se podjetje zave, da je kršilo predpis in napako popravi. Če podjetje zgolj oglobimo zaradi kršitve, potrošnik ne bo imel kaj dosti od tega,« poudarja Grlićeva, ko pojasnjuje, zakaj je bilo tudi lani med sicer številnimi inšpekcijskimi ukrepi (njihovo število je v primerjavi z letom prej zraslo) razmeroma malo denarnih kazni. Tržni inšpektorji tako pri ugotovljeni nepravilnosti običajno najprej izrečejo opozorilo ali opomin, globa pride na vrsto kot skrajni ukrep. Če je predvidena v razponu, inšpektor praviloma izreče spodnjo mejo kazni.


Kršitelji so se na izdane upravne odločbe inšpektorjev pritožili v 9,1 odstotka primerov, le 1,2 odstotka od vseh odločb se je izkazalo za neupravičene. Zahtevo za sodno varstvo zoper izrečeni prekrškovni ukrep pa je lani vložilo 7,6 odstotka kršiteljev.

Varstvo potrošnikov in varnost izdelkov

Tržna inšpekcija sicer pokriva množico področij: varstvo potrošnikov, potrošniške kredite nebančnega sektorja, obrt, gostinstvo in turizem, omejevanje porabe alkohola in tobaka, oglaševanje tobaka, trgovino na drobno izven poslovnega prostora, spletno trgovino, varstvo avtorskih in sorodnih pravic, označevanje obutve, tekstila, nadzorovane cene, nepremičninsko posredovanje, delo na črno, pa tudi skladnost in splošno varnost proizvodov. Največ energije nameni varstvu potrošnikov in skladnosti ter splošni varnosti proizvodov.

Varstvo potrošnikov vsebuje tudi pomoč pri reševanju pritožb potrošnikov in reklamacij. Kot je na tiskovni konferenci povedala Grlićeva, se vse več takšnih sporov reši s posredovanjem tržnega inšpektorja, brez represivnega ukrepa. Še laže bi bilo, če bi del te naloge prevzel organ za izvensodno reševanje potrošniških sporov, a istoimenski zakon ni dosegel svojega namena. Ponudniki namreč še niso ugotovili, da je prostovoljna izbira takega organa lahko njihova konkurenčna prednost.

Grlićeva je ob tej priložnosti opozorila tudi na pričakovane normativne novosti, spremembo zakona o varstvu potrošnikov; z novelo naj bi pravice potrošnikov v zvezi s stvarno napako izenačili z evropsko zakonodajo. Vzpostavili naj bi hierarhijo zahtevkov iz naslova stvarne napake, da bi se začela uveljavljati prostovoljna garancija namesto obvezne. S tem, trdi Grlićeva, se raven pravic potrošnikov na bi zmanjšala.

Kontaktna točka za RAPEX

Pri nadzoru nad tehničnimi predpisi je lani TIRS pregledal 2881 različnih tipov proizvodov (administrativni pregled). Največ nepravilnosti je bilo pri otroških igralih v uporabi. Po principu vzorčenja pa so v laboratorije poslali 53 proizvodov, neskladnosti so bile ugotovljene pri 33. Inšpektorat sodeluje tudi v sistemu RAPEX, pri izmenjavi informacij o nevarnih proizvodih v EU. Od tam je prejel 702 obvestili o nevarnih izdelkih v članicah EU. Večinoma so bili to električni aparati, izdelki splošne varnosti in otroška oblačila. Na slovenskih policah je našel 23 nevarnih izdelkov iz tega seznama, sam pa jih je v sistem prijavil 6. Podatke o vseh, skupaj z napotki potrošnikom, je moč najti na spletnih straneh TIRS.

Novi časi prinašajo tudi nove načine dela. TIRS neguje svojo preventivno vlogo tako, da podjetjem pred nadzorom pošlje posebne vprašalnike, s pomočjo katerih nadzorovani lahko preveri, ali izpolnjuje vse zakonske zahteve. Druga novost je spletna aplikacija Pametni inšpektor, ki je korak do popolne digitalizacije dela inšpekcije: inšpektor v program vnese podatke, ta samodejno sestavi, oblikuje in natisne zapisnik, če zazna nepravilnosti, pa tudi inšpekcijske ukrepe.