Tiskane izdaje
Lastnik trboveljske STTIM Peter Kotar, ki mu banke očitno nočejo več pomagati, je končal še med davčnimi neplačniki. Napovedi, da bo s pomočjo bank do junija saniral družbo ter poravnal zaostale plače in dva regresa, državi pa prispevke, se niso uresničile. Odkritju delavcev, da jim že sedem mesecev ne poravnava prispevkov, dolžan pa je tudi izvajalcem, se je pridružil nov udarec: 18., na plačilni dan, vodstvu spet ni uspelo zbrati denarja za plače. Kotarjev telefon zvoni v prazno.
»Furs je imel vpogled v neplačevanje, pa ni ukrepal«
Ta mesec so zaposleni v STTIM prejeli denar za malico in prevoz na delo za maj ter del junijske plače. Tudi regresa že tretje leto zapored ni. »Septembra, se bojim, bo niti zmanjkalo,« je dejal eden od zaposlenih, ki je preživel že štiri podobne kalvarije, vse so se končale s stečaji, v njih pa je ostalo dvanajst njegovih plač: »Po peti kalvariji ne bom ne tič ne miš, saj mi do upokojitve manjkajo štiri leta.« Na Fursovem seznamu davčnih neplačnikov je STTIM mogoče najti v kategoriji dolžnikov od 50.000 do 100.000 evrov, a delavci se bojijo, da je številka nekajkrat višja - blizu pol milijona. Da je STTIM prispevke zadnjič poravnal 26. februarja, je razkrilo nekaj delavcev, ki nočejo biti imenovani.
Iz podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost, za katere so zaprosili državo, je razvidno, da jim je STTIM takrat poravnal davke in prispevke za decembrsko plačo, tako imenovanih obrazcev REK za obračun davčnega odtegljaja pa ni oddal že več kot pol leta. Ogorčenje delavcev je neizmerno, dvom o moči institucij pa večji kot kdajkoli: »Ljudje smo ob sedem mesecev delovne dobe, pa tega nismo vedeli. Furs je imel ves čas vpogled v neplačevanje, pa ni ukrepal. Odkriti smo morali sami, a kaj nam to pomaga? Kdo nam bo to plačal? Na najboljši poti smo, da postanemo drugi Vegrad. Med davčno utajo in 'navadno' kršitvijo zakonodaje zaradi neizpolnjevanja obrazcev REK je tanka črta. Kaj so osem mesecev delali država, inšpekcije, kriminalisti?«
Po odgovor, zakaj več kot pol leta niso ukrepali, smo se obrnili na Furs. Odgovor je pavšalen: informacije o konkretnih davčnih zavezancih so davčna tajnost, nepravilnosti pa se ugotavljajo z zamikom. Če v postopkih nadzora Furs ugotovi, da so zaposleni prejeli neto izplačila, prispevki pa niso bili plačani, proti delodajalcu uvede prekrškovni postopek in mu naloži plačilo prispevkov. Če pa se izkaže, da plače niso bile izplačane, informacije o neizplačilu posredujejo inšpektoratu za delo, ki je pristojen za ukrepanje proti delodajalcem, ki z neizplačilom plač kršijo zakon o delovnih razmerjih.
Delavci po pravico na sodišča
Delovni inšpektorji naj bi v zvezi s STTIM dobili vsaj deset prijav, ljudje, ki že tako nič nimajo, pa pravico iščejo tudi na sodiščih. Dela po zagotovilih delavcev ne manjka, a se ga bojijo končati. Strah jih je, da prihodek od prodanega ne bo šel za njihove plače in prispevke ter da bodo izgubili še več delovne dobe. Petra Kotarja, lastnika, sicer energetskega lobista, znanega iz ponesrečene šoštanjske energetske zgodbe z Alstomom, vse redkeje vidijo v podjetju, ki ga je pred desetletjem ugodno kupil od stečajnika Andreja Marinca. Ljudje vodilnim iz vrst Kotarjevih sorodnikov - od partnerice Barbare Kranjec do namestnika Mateja Kordeliča - ne verjamejo več. STTIM nima skoraj nobenega premoženja, deluje v najeti stavbi in z najetimi stroji v lasti Kotarjevega Sola Intercontinentala s sedežem v Ljubljani.
»V primeru stečaja še stečajne mase ne bo,« pravijo. Po pisanju Dnevnika nad Kotarjevim premoženjem visi Dursov meč: pod »plombo« je pet stanovanj in celotna proizvodna hala STTIM. »Bojim se, da bo tudi to zaprl, čim zaključi posle v Te-Tolu,« pravi eden od delavcev.
Družbo, ki je zrasla na pogoriščih štirih stečajev Strojne tovarne in STT Strojegradnje, delavci zapuščajo. V zadnjih treh mesecih jih je odšlo vsaj dvajset; zdaj jih je še okoli šestdeset. Napačna poslovna politika v STTIM za občino z več kot 20-odstotno brezposelnostjo pomeni dodatne socialne probleme. Rešujejo jih v Kovitu, Metalii in Prototipu CC, v domačih, trboveljskih strojnih podjetjih, kjer so zaposlili kar nekaj delavcev iz SSTIM. Precej jih je dalo tudi izredne odpovedi; tako so pridobili vsaj pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti. V STTIM se povečuje odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov.
Dveletna negotovost, ali plače bodo ali ne, ljudem načenja zdravje in eksistenco; kup z neplačanimi položnicami je vsak dan večji. Delavci v proizvodnji vedo povedati, da mnogi nimajo več niti za kruh niti za prevoz na delo. Ob pomanjkanju kadrov se je vodstvo zateklo k novim kršitvam zakonodaje: neuradno so prek albanskega posrednika najeli delavce brez delovnih dovoljenj oziroma dovoljenj za bivanje. Da so trboveljski policisti konec maja v enem od podjetij v rednem delu opravili nadzor in pri štirih delavcih ugotovili nepravilnosti glede zakonitosti bivanja, je za Delo potrdila Nataša Pučko s Policijske uprave Ljubljana.
STTIM tudi s poslovnimi partnerji nima poravnanih vseh računov. »Za tri račune so mi dolgovali celih 400 dni. Na noben poziv se niso odzvali. Pa ni šlo za milijone, ampak za manj kot tri tisočake,« je za Delo povedal eden od partnerjev STTIM, ki se je na koncu odločil za izvršbo. Sodišče mu je v teh dneh pritrdilo: STTIM mora dolg poravnati v osmih dneh.
