Tiskane izdaje
Dravograd – Po zadnjih podatkih je na Koroškem brez zaposlitve 638 mladih, starih do 29 let, med njimi je polovica prvih iskalcev zaposlitve. Brezposelnost se med njimi zmanjšuje in še hitreje bi se, če se mladina ne bi odločala za družboslovne poklice, pač pa za poklice s področja tehnike in naravoslovja.
»Na trgu dela vlada veliko strukturno neskladje in se žal še poglablja,« pravi Jasmina Uršič, vodja koroških uradov za delo. »Delodajalci tožijo, da mladi nimajo praktičnih znanj, poklicnih veščin, kompetenc in spretnosti,« doda Uršičeva, ki je prepričana, da bi bilo na trgu manj brezposelnih mladih, če bi se vpisovali v izobraževalne programe, ki so bližje trgu dela in če bi v učni sistem uvedli več praktičnega pouka. Na Koroškem vlada veliko povpraševanje po zaposlitvah v kovinarstvu, predelovalni dejavnosti, gostinstvu in logistiki. »Govorimo o dnevnem povpraševanju, o vsakodnevnih potrebah, ki so se v primerjavi z lanskim letom povečale več kot za tretjino,« pravi Uršičeva.
Če pa se mladi vpišejo v triletne poklicne programe, jih večina s šolanjem nadaljuje. Uršičeva sicer pohvali mlade iskalce zaposlitve. Po njenem so zelo fleksibilni in prej so se pripravljeni zaposliti v zanje manj ustreznih poklicih in delovnih mestih. A problem je, ker jih delodajalci zaposlijo za krajši čas, še vedno je veliko študentskega dela in prekernih zaposlitev. "Premalo pa se zavedajo, da je vsak sam odgovoren za svojo karierno pot," pove sogovornica. Mladi brezposelni so na vseh štirih uradih za delo na Koroškem prijavljeni v povprečju 9,3 mesece. Med njimi je veliko prejemnikov denarne socialne pomoči.
»Trg dela je danes nepredvidljiv in negotov. Stalnica so spremembe in negotovost, zaposlitve so kratkotrajne, pogosto projektne,« je povedala Bernarda Vošner Kamenik, k se na Zavodu RS za zaposlovanje na Koroškem ukvarja predvsem s problematiko zaposlovanja mladih.
Zanimivo je, da kadrovskih potreb na trgu dela ne uspejo zapolniti niti s štipendijami v okviru regijske štipendijske sheme, ki dijakom in študentom zagotavljajo zaposlitev. »Tistim, ki ne pridejo do štipendij in razmišljajo o podjetništvu, ponujamo podjetniške inkubatorje, kjer lahko razvijejo svoje poslovne ideje. To lahko storijo tudi v okviru programa Podjetno v svet podjetništva, ki ga bomo morda že v jeseni, zagotovo pa prihodnje leto, izvajali na območju vseh dvanajstih koroških občin in ne le na izbranih, tako imenovanih problemskih območjih,« je povedala Karmen Sonjak iz Regionalne razvojne agencije Koroška v Dravogradu, kjer kasneje podjetnikom pomagajo pri pridobivanju posojil v okviru garancijske sheme in sicer tako za naložbe kot za obratna sredstva.
»To so štirje ključni instrumenti, s katerimi želimo nadaljevati tudi v prihodnje, saj zajamemo tako mlade, ki se odločajo za šolanje, tiste, ki se vračajo po študiju, pa tudi tiste, ki so na podjetniški poti,« pravi Sonjakova.
Regionalna agencija Koroška namerava v prihodnje povečati sodelovanje z osnovnimi šolami, da bodo bodoči dijaki še pravi čas dobili informacije, kateri poklici jim v regiji prinašajo zaposlitev in kateri ne. Ravnatelj Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, v kateri izobražujejo lesarje in gostince, Bernard Kresnik, je prepričan, da bi bil vpis v šolo večji, če bi bili ti poklici tudi dovolj plačani.
