KPK: To je napad na uporabnost in transparentnost Supervizorja

Objava določenih, navadno le delnih podatkov je v nekem časovnem trenutku pravzaprav sama sebi namen, opozarja informacijska pooblaščenka.

Sonja Merljak, Pi. K.
pon, 29.02.2016, 16:00; spremenjen: 17:21
120 milijonov podatkov je lani z aplikacijo Supervizor obdelala komisija za preprečevanje korupcije

 

Ljubljana – Če se je morda še pred meseci zdelo, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in informacijska pooblaščenka dobro sodelujeta pri razkrivanju tistih, ki so prejeli veliko javnega denarja na svoje osebne račune, se zdaj ne zdi več tako.

Informacijska pooblaščenka je pred dnevi izdala odločbo, da je KPK na podlagi sporazuma z upravo za javna plačila nezakonito obdelovala transakcijske račune oseb, ki so poslovale z državo. Boris Štefanec očitek iz odločbe o prekršku – da je odredil pridobivanje osebnih podatkov od uprave za javna plačila, ne da bi za to obstajala pravna podlaga v zakonu ali osebni privolitvi posameznikov, in da ni zagotovil varnosti teh podatkov – zavrača in napoveduje zahtevo za sodno varstvo. Trdi, da je pravna podlaga tudi za zbiranje podatkov za obdelavo in objavo v 16. in 75. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Nesprejemljivo stališče

»Za komisijo je stališče informacijske pooblaščenke povsem nesprejemljivo,« poudarja Boris Štefanec. »Na komisiji odločbo vidimo kot neposreden napad na uporabnost in transparentnost Supervizorja. Proti temu se bomo odločno borili. Če bi ta trenutek popolnoma spoštovali odločbo, bi morali Supervizor ugasniti.«

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik to zanika, saj v odločbi nikjer ne piše, da bi bilo treba njegov javni del, torej tiste podatke, ki jih javnost lahko vidi, spremeniti. IP je zahteval le, naj KPK umakne podatke o osebnih računih iz zalednega dela aplikacije.

V KPK so že izpolnili eno od prejšnjih odločb in umaknili podatke o osebnih računih. Zakaj? »S tem nismo hoteli dokazovati, da ima informacijska pooblaščenka prav oziroma da smo delali nezakonito, ampak smo želeli do odločitve sodišča urediti zadevo tako, da ne bo sporna,« odgovarja Štefanec.

»KPK z današnjo izjavo odvrača pozornost od bistva problema, ki je v tem, da si je samovoljno vzela pristojnost zbirati osebne podatke vseh državljanov, namesto da bi obravnavala in reševala zadeve, za katere je po zakonu pristojna,« pa pravi Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka.

Za kakšne namene je KPK transakcijske račune državljanov potrebovala IP ni znano, saj KPK ves čas postopka ni znala pojasniti, zakaj te podatke potrebuje. Nesporno pa KPK teh podatkov ni potrebovala za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti v svoji izjavi, je sporočila Prelesnikova. 

Tudi KPK v svojih izjavah ni pojasnila, katera je tista funkcionalnost Supervizorja, ki zaradi prenehanja pridobivanja transkcijskih računov ni več omogočena in kateri so tisti podatki, ki jih zaradi tega KPK v Supervizorju ne more več objavljati. Po mnenju IP gre torej za odvračanje pozornosti KPK od resnega nezakonitega posega v ustavno pravico večine državljanov, ki si ga je privoščila. 

Zanimivo je, da KPK zoper inšpekcijsko odločbo, s katero ji je bilo naloženo brisanje transakcijskih računov, tudi ni sprožila upravnega spora, čeprav je to možnost imela, pač pa je inšpekcijsko odločbo IP v celoti izvršila in torej vse nezakonito zbrane transakcijske račune tudi izbrisala.

V zvezi z navedbami, ki se nanašajo na prejemnike izplačil iz avtorskih in podjemnih pogodb pa IP poudarja, da KPK ni nikoli in v ničemer omejeval pri zbiranju in javni objavi (nevarovanih) osebnih podatkov, ki jih je ta potrebovala za svojo preiskavo. Ne glede na to pa ne gre prezreti, da KPK javnosti še vedno ni predstavila rezultatov te preiskave, čeprav je od njene uvedbe minilo že leto dni.

Mrknil je že dvakrat

Supervizor, aplikacija KPK, ki državljanom omogoča vpogled v podatke, kdo vse prejema javna sredstva, je lani že ugasnil in vsakič so ob tem s prstom pokazali na informacijsko pooblaščenko. Ta je vsakič znova poudarila, da s Supervizorjem ni ničesar narobe, da pa mora aplikacija do podatkov dostopati skladno z zakonodajo.

Informacijska pooblaščenka od lani o Supervizorju vodi več postopkov tako na področju varstva osebnih podatkov kot na področju dostopa do informacij javnega značaja. Ob tem opozarja na nekritičnost do transparentnosti in objavljanja podatkov. »Določeni podatki se objavijo, pa to nima nobenih posledic. Nihče se ne vpraša, ali je bilo poslovanje subjektov, kot izhaja iz objavljenih podatkov, pravilno in zakonito. Javni diskurz se pogosto usmeri le v vprašanje, ali je bila objava upravičena ali ne, izostane pa vsebinski del – na kaj kažejo objavljeni podatki, kakšen bi moral biti odziv pristojnih institucij in, ne nazadnje, ali je mogoče na podlagi teh podatkov ugotoviti sistemske pomanjkljivosti in poiskati ustrezne rešitve.«

Opozarja še na pojav parcialne transparentnosti, ko je objava določenih, ponavadi le delnih podatkov v nekem časovnem trenutku, pravzaprav sama sebi namen, saj objavljeni podatki ne vodijo do ustreznih sklepov in iskanja sistemskih rešitev.

Prijavi sovražni govor