Tiskane izdaje
Ljubljana - Predlog zakona, ki naj bi v Suhadolu po končani gradnji zadnje v nizu spodnjesavskih hidroelektrarn (HE) Mokrice Zasavju prinesel prvo HE na srednji Savi in z njo »posel stoletja«, sproža vse več pomislekov. Zasavci so mu že rekli ne, Podravci so šli še dlje. Zakon v sedanji dikciji bo omogočal »krajo« koncesije, ekoloških dajatev in vodnih povračil, trdijo.
Z drugimi besedami: zakon o načinu gradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save (ZNIIPKEPS) vsebuje sporni 11. člen, ki predvideva, da so stroški za gradnjo ter ureditev infrastrukture, ki so posledica gradnje gospodarskega objekta, plačani iz sklada za vode ter sklada za podnebne spremembe.
Torej omogoča, da se milijoni evrov trošijo nenamensko, investicije v energetske objekte, ki so že tako predimenzionirani, se dražijo zaradi vse večjih apetitov lokalnih skupnosti, odstotek infrastrukturnega dela vlaganj, ki je v breme vlade, se povečuje, energetski del v domeni investitorja oziroma koncesionarjev pa sorazmerno upada, pravi predsednik sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Vlado Šega: »Akumulacijski bazen, urejanje nabrežja, ureditev infrastrukture, ki jo je treba zaradi gradnje (pre)urediti ..., ni zgolj 'infrastrukturni del', za katerega naj bi skrbela država, ampak energetski, za katerega bi moral poskrbeti investitor, saj ti stroški nastajajo izključno zaradi gradnje industrijskih objektov.«
Zasavci so predlog zakona, ker so v naboru projektov pogrešali projekte gospodarstva in lokalnih skupnosti, med njimi kolesarske poti, urejene brežine in prometno infrastrukturo, enkrat že zavrnili.
Kot pravi Šega, sta bistveni dve 'kraji': sredstva iz vodnega in podnebnega sklada gredo za investicije v gospodarske objekte, ki jih ne bi bilo, če ne bi gradili elektrarn. Poleg tega klopice, razsvetljava, kolesarske steze, urejanje cest ... niso 'protipoplavna zaščita' oziroma investicije, ki jih predvideva zakonodaja.
Drava - molzna krava
Ocena vlaganj v do zdaj zgrajene HE na spodnji Savi kaže, da je infrastrukturnih vlaganj povprečno več za desetino od predvidenih. Pri 411 milijonih to pomeni 40 milijonov evrov, kar je okoli triletno plačilo koncesnine DEM. V tej družbi strošek koncesije ter vodnih in zemljiških povračil presega 40 odstotkov proizvodnih stroškov. Spodnjesavske elektrarne pa imajo »kapico« pri 14 odstotkih za vse tri dajatve. »Popolnoma v nasprotju logike prispevkov, dajatev in obdavčitev je, da DEM plačuje koncesijo glede na ceno, ki jo doseže tržnik v sklopu krovne družbe HSE. Pomeni, da kot proizvajalec plačujemo dajatve še za tržnika,« je kritičen Šega.
Infografika: Delo
Sporni 11. člen ZNIIPKEPS ni »srednjesavski izum«. Ob gradnji verige spodnjesavskih HE je očitno zgolj še ena izjema, ki potrjuje »slovensko« pravilo financiranja okoljsko najmanj spornih - hidroenergetskih objektov. To pravilo in z veljavno zakonodajo povezane koncesijske pogodbe o izkoriščanju rečnih potencialov podirajo vse zaveze politike o skladnem regionalnem razvoju in nekatere energetske družbe v državni lasti postavljajo v neenakovreden položaj, je prepričan Vlado Šega. Izhajajoč iz slabih izkušenj DEM, je podravske poslance v državnem zboru pred kratkim pozval, naj ne podprejo zakona o srednji Savi.
Neuradno je sicer vse pogosteje slišati, da naj bi vlada zaradi naraščanja odpora na »terenu« obšla državni zbor in ubrala bližnjico ter preprosto sklenila koncesijsko pogodbo za izkoriščanje srednje Save z izbranim koncesionarjem. Trenutno niti ni pomembno, ali bo to HSE ali Sresa, trboveljska družba na papirju, katere lastništvo si v razmerju 60 : 30 : 10 delijo HSE, Savske elektrarne Ljubljana in Gen Energija. Izvirni greh neenakosti so koncesijske pogodbe. Računsko sodišče je revidiralo pravilnost obračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve in vodnega povračila za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save v obdobju 2006-2009 ter Mopu in takratnemu koncesionarju HSE priporočilo, naj se obveznosti vseh koncesionarjev za izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov v Sloveniji poenotijo.
Nič od tega. Stihija se nadaljuje. Še več: investicije v HE se na račun infrastrukturnega dela oziroma skoraj polovice vlaganj, ki že gredo v breme davkoplačevalcev, v primerjavi z razvpitim Tešem zdijo celo relativno poceni.
