Marjeta Šoštarič
Ljubljana - Mesec dni po tragičnem dogodku z bulmastifi, ki so do smrti pogrizli svojega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Sašo Baričeviča, so le ozkemu krogu pooblaščenih do zadnje podrobnosti predstavljeni rezultati opravljenih preiskav, na podlagi katerih je mogoče iskati neposredne odgovore o vzrokih za tragedijo. Vse niti imajo zdaj v rokah policija, njena kriminalistična služba in tožilstvo, a se pri prenosu podatkov med temi službami, kot kaže, zatika.
Tožilstvo bi po vseh pravilih že moralo biti seznanjeno s poročili opravljenih toksikoloških analiz in analiz DNK, ki so jih naročniku (uradu kriminalistične policije) že konec preteklega tedna in v ponedeljek oddali odgovorni z Inštituta za sodno medicino in Nacionalnega veterinarskega inštituta, pa jih še nima. Tako je sklepati iz včeraj sredi dneva posredovanega odgovora na vprašanje, ali so že prejeli dodatna poročila k prvemu oddanemu poročilu Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) prejšnji teden: »Do tega trenutka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani še nismo prejeli dodatnih rezultatov in analiz v zvezi z bulmastifi z Oražnove 11 v Ljubljani. Zaradi interesov predkazenskega postopka tožilstvo javnosti podatkov ne posreduje. Javnost bo po sprejeti tožilski odločitvi o tem obveščena.«
Javno pismo predsedniku vlade
Včeraj so se, nezadovoljni z odgovorom na ustno poslansko vprašanje prvaka SLS Radovana Žerjava predsedniku vlade Borutu Pahorju na seji državnega zbora v zvezi s postopkom vrnitve dveh bulmastifov Baričeviču in ravnanjem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod vodstvom Milana Pogačnika, odzvali v poslanski skupini SLS. Z javnim pismom poslanca Žerjava premieru, ki je odgovoril, »da je ministrstvo upoštevalo pravnomočno odločitev upravnega sodišča, ker ni bilo razlogov, da bi se administracija odločila drugače«, očitajo pomanjkanje posluha za kakršne koli drugačne argumente, kot mu jih ponavlja kmetijski minister. Prepričan, da je problematika nezakonitega postopka vrnitve bulmastifov lastniku, ki ga je vodil minister Pogačnik, preveč pomembna za pravno državo, da bi lahko bili preslišani, je predsednika vlade še enkrat spomnil na argumente, ki jih, kot pravi, mora prebrati in poznati, če mu jih že njegovi ministri poskušajo zamolčati.
Omenil je vzroke, zakaj bi se administracija na MKGP morala odločiti drugače in zakaj v poslanski skupini SLS označujejo »izjavo kmetijskega ministra, ki jo tudi sami povzemate, za popolno sprenevedanje in zavajanje javnosti«. Spomnil je namreč, da je bilo predlagatelj spremembe in dopolnitve zakona o zaščiti živali, sprejetega 31. januarja 2007, ki v svojem 27. členu določa, da se že začeti postopki v zvezi z nevarnimi psi dokončajo v skladu s tem zakonom, prav ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zato je neprimeren izgovor, da ministrstvo ni vedelo, da obstaja določba, da se zakon uporablja za že začete postopke, saj bi to pomenilo, da ne pozna lastnih zakonov, niti se ne spomni, da so prav zaradi primera »Meglič in bulmastifi« iz leta 2006 sami predlagali takšno zakonsko rešitev.
Zato ministrstvo kot drugostopenjski organ ni imelo pravice, da odloči drugače, kot je Veterinarska uprava Slovenije (Vurs), ki tudi v drugi in tretji odločbi ni upoštevala obveznih napotkov upravnega sodišča. Žerjav je poudaril, da navsezadnje tudi samo upravno sodišče v »izjavi za javnost v zadevi bulmastifi« z dne 18. februarja 2010, objavljeni na njihovi spletni strani, navaja, »da so možnosti napak pri sojenju objektivno podane pri vsakem sodišču in da s tem računa tudi zakonodajalec, saj sodni postopki v vseh nam znanih sodnih sistemih ravno zaradi tega predvidevajo možnost večstopenjskega sojenja, torej vlaganja pravnih sredstev«.
Sicer pa so zadnje dni nedvoumne tudi izjave vodstva upravnega sodišča, da s svojo odločitvijo ni zaukazalo vrniti psov lastniku.
Zakonodaja je dovolj jasna
Pahor je zagotovil, da bodo poskušali razložiti, kaj se je zgodilo, da bi ugotovili, ali so predpisi, ki jih imamo, dobri, ne da bi zdaj spreminjali zakonodajo zaradi te tragedije. To namreč glede na izkušnje po njegovem mnenju ne bi bilo pametno, treba pa je sprejeti nekatere nauke iz tega dogodka, da bi proučili možne spremembe zakonodaje, če se bo izkazalo, da je v njej kakšna nejasnost, ki je pripeljala do tragedije. Pahor je še poudaril, da je treba storiti vse, da se kaj takega ne bo ponovilo. Žerjav je na to odgovoril, da sedanja zakonodaja daje in je tudi lani, ko je MKGP vrnil bulmastife, dajala podlago za vse postopke, ki so bili potrebni, da se tragedija ne bi zgodila oziroma da se ne bi ponovila, a je problem, ker ni bila prav uporabljena. Na to so ob aferi z bulmastifi opozorili tudi pravni strokovnjaki, med njimi dekan pravne fakultete Rajko Pirnat.
Iz sredine tiskane izdaje Dela