Tiskane izdaje
Policijska uprava Maribor je za Delo potrdila, da kriminalisti v predkazenskem postopku zbirajo obvestila in dokumentacijo o domnevno nezakonitih visokih vsotah vrnjenih plačil nekaterim vodilnim v občini Videm pri Ptuju. Tudi župan občine Friderik Bračič nam je potrdil, da se je že srečal z njimi.
Sumljivo visoka vračila za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje je preiskovala protikorupcijska komisija in sredi oktobra tudi objavila svoje poročilo in v njem konkretna imena in priimke tistih, ki naj bi bili dobili neopravičeno visoka ali sumljiva vračila. Telefonsko mrežo je v 80-ih in 90-ih letih v občini gradilo 530 naročnikov. Občina je po posredovanju dokumentacije od Slovenske odškodninske družbe za vračanje dobila 1,550.393,73 evrov in to vsoto razdelila na kar 760 enot po 2.038,25 evrov. Kar 500 opravičencem je potem posebna občinska komisija vrnila to enotno osnovno vrednost, Naslednjih 22 opravičencev je dobilo po dve enoti, trije po tri, štirje po 6,5 enot, takratni in na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni župan Friderik Bračič pa je je dobil kar 13-krat izplačano osnovno vrednost ali skupaj 26.497,25 evrov. "Povedal sem preiskovalcem, kar sem imel povedati. Z vračilom sem dobil vrnjeno približno toliko, kot sem bil v gradnjo omrežja tudi vložil," nam je povedal župan.
Protikorupcijska komisija je, kljub nasprotovanju namestnice predsednika KPK Alme Sedlar, razkrila imena in priimke sumljivih prejemnikov. Poleg župana so to še štirje člani prav tiste komisije, ki je skrbela za zakonito in pošteno vračanje vloženega denarja: Darinka Ratajc (takratna direktorica občinske uprave), Darinka Jagarinec (računovodkinja), Stanko Simonič (takratni občinski svetnik) in Ivan Pernek kot predsednik komisije (v času gradnje telefonske mreže je bil tajnik krajevne skupnosti Videm). Ratajčeva je dobila vrnjenih 14.267,75 evrov, člani komisije pa šest (12.229,5 evra ) ali sedem osnovnih enot (14.267,75 evrov).
Nakazila so nesporna. Pri tem je še nekaj nepojasnjenih zapletov in nakazil navedenih nakazil na družinske člane namesto na opravičenca. Ko pa je KPK na občini Videm hotela pregledati dokumentacijo, na osnovi katere je komisija te vsote posameznikom odobrila in izplačala, te več ni bilo nikjer. Čeprav bi jo na občini morali hraniti najmanj pet let, se je komisija po dveh letih odločila, da bo dokumentacijo uničila, kar je "kršitev zakonsko predpisanih rokov hrambe" (KPK).
Vsi navedeni so morali KPK pisno pojasnjevati, s kakšnimi dokumenti in računi so opremili svoje vloge za vračilo v telefonsko omrežje vloženega denarja. Kriminalisti zdaj v predkazenskem postopku ponovno zbirajo dokaze o opravičenosti ali neopravičenosti tako visokih vračanj in treba bo še počakati, da se bodo odločili, ali bo dovolj dokazov za vložitev obtožnice.
